Ugibanja, da bi lahko bili napadalci lopovski profesionalci, kakršnih v svetu še ni bilo, ali pa izurjeni, nevarni tuji vohuni, se izmenjujejo z nizanjem vedno novih tez o vzrokih in načinu "padca" češkega generalštaba.

Kot tistega davnega junijskega večera leta 1914, "ko so nam v Sarajevu ubili Ferdinanda", se je Haškov literarni lik, priznani nacionalni junak, vrnil v praške gostilne in pivnice, ki jim Čehi pravijo "hospode", tokrat zgolj kot duh tistega malce norčavega, v resnici lucidnega, predvsem pa sarkastičnega vojaka, čigar ime je Češko proslavilo v svetu vsaj tako kot imena resničnih zgodovinskih osebnosti, največjega politika naše dobe Tomaša Masaryka ali onega srednjeveškega verskega upornika in reformatorja Jana Husa.

Le da se je tokrat v teh prijetnih shajališčih, pa tudi zunaj njih, namesto Švejkovih besed "ubili so nam Ferdinanda" širil glas "vlomili so nam v generalštab".

Večina je ob tem omenjala in še vedno omenja izraz "švejkovščina", ki je na Češkem, po malem krivično do dobrega vojaka, sinonim za traparijo ali tipičen primer šušmarstva.

Mnogi so informacijo o vlomu sprejeli z nejevero ali pač z nekaj rezerve v prepričanju, da se je "informator" neokusno pošalil z njimi.

"To je vendar nemogoče"

Med njimi tudi mož, ki je najbrž med prvimi izvedel za nočno dogajanje na hodnikih in v pisarnah generalštaba, predsednik parlamentarnega odbora za obrambo in varnostna vprašanja František Bublan, nekoč katoliški duhovnik, pozneje pa minister za notranje zadeve in dolgoletni vodja češke varnostno-obveščevalne službe.

"Prosim vas, ne zbijajte šal z mano. Vlomilci v stavbi generalštaba, to je vendar nemogoče!"

A kot se je izkazalo, je bilo to še kako mogoče za skupino vlomilcev, za katere sicer še vedno ni jasno, ali je šlo za običajne ali "specializirane" napadalce.

Ti so morali biti zares izredno spretni, da jih ni zaznala elektronska mreža varnostne zaščite objekta in da so ostali nevidni za številne kamere, ki pokrivajo prav vsak kotiček generalštaba, še posebej v nadstropju, v katerem sedi načelnik generalštaba Vlastimil Picek.

In prav tu so tudi bili! Vendar niso, kot je povedala uradna predstavnica generalštaba, vstopili prav v pisarno, v kateri sedi načelnik, temveč v prostore, ki jih med delovnim časom od Picekove pisarne ločijo samo delovna mesta tajnic.

Kakorkoli že, biti so morali veliki mojstri vlomilske ali kake druge profesije, za katero potrebna izredna veščina ali odličje, ki se, resnici na ljubo, v tej profesiji ne podeljuje. To so po vsem sodeč vedeli tudi vlomilci, saj je bilo po prvem preštevanju iz okradenih prostorov izginulih predmetov ugotovljeno izginotje več deset plaket in medalj, ki so jih general Picek in njegovi predhodniki prinesli s potovanj po tujini, kot priznanja svojih gostiteljev.

Zakaj so začeli ravno pri medaljah, ve samo bog, hkrati pa to precej razširja krog motivov za razvpito krajo, o katerih se še vedno zgolj ugiba.

Med odzivi, ki so najbolj odmevali v medijih, je tudi izjava, izrečena iz ust novega premierja Petra Nečasa, verjetno v želji, da v nemarno veselo atmosfero vnese kanček - ne ravno posrečenega - humorja.

V svojem komentarju na prve ugotovitve preiskave, da je namreč lopov prišel od zunaj, je brez pomislekov izstrelil besede, ki bi si jih lahko razlagali, da je bilo tudi nekaj sreče v nesreči: "Kljub vsemu je dobro, kot se je hitro pokazalo, da so lopovi prišli od zunaj. Bilo bi zelo nerodno, če ne bi bilo tako, saj bi to pomenilo, da se v generalštabu krade."

Premierjevo "zadovoljstvo" bi znal pokvariti sum, da bi ti vlomilci od zunaj lahko bili tudi tuji vohuni, ki so testirali možnost vdora v možgane češke vojske in o rezultatih "testa" medtem že obvestili svoje delodajalce.

Takšne strahove je dodatno pogrelo sporočilo za javnost, ki ga je češka varnostna služba izdala pred skoraj mesecem dni. V njem namreč piše, da je na Češkem opaziti močan porast vohunov neke tuje države, ki ni članica Nata (Rusije), in seveda njihovih aktivnosti. Javno objavljeno informacijo pa je v tistem času povsem zasenčil zelo konkreten vohunski škandal z druge strani luže, aretacija skupine ruskih vohunov v ZDA in njihova izmenjava s četverico ameriških agentov, ki so jih v Rusiji ujeli pri vohunjenju za nasprotno stran.

Vohunska zgodba?

Ta različica, vlom, motiviran z obveščevalnimi razlogi, bi bila seveda še manj prijetna od tiste, ki se je je zbal novi premier Nečas.

Strahove, da so v ozadju vohunski motivi, pa vsaj deloma pomirja dejstvo, da so vlom odkrili uslužbenci generalštaba, ki so po koncu vikenda prvi prišli na delo.

Ti se niso mogli dovolj načuditi, ko so pod široko odprtim oknom v generalskem hodniku, nedaleč od pisarne generala Piceka, zagledali velik plazma televizor, ki ga tam seveda nikoli prej ni bilo.

Izkazalo se je, da so televizor lopovi prav tako hoteli odnesti s sabo, a so slabo ocenili dimenzije aparata in širino okenskih odprtin!

Ena od špekulacij, ki bolj kot na male lopove namiguje na veliko krajo in o kateri se je in se še vedno piše v čeških časopisih, trdi, da so vlom naročili funkcionarji ministrstva in vojaških struktur v strahu pred "podrobnim nadzorom", ki ga je v zvezi s sklepanjem pogodb o vojaških nakupih napovedal novi minister za obrambo Aleksander Vondra.

Strah skorumpiranih

Vondra je namreč napovedal, da bo prve dni na svoji funkciji izkoristil za izdajanje ukazov, da se preverijo vsa vojaška naročila in pogodbe med vojsko in firmami dobaviteljicami, zaradi sumov, da je bila pri tem "v igri" korupcija velikih razsežnosti!

Njegovih sumov ni motiviralo samo pisanje časopisov, predvsem najuglednejšega češkega dnevnika Mlada fronta-Dnes, ki so na podlagi "insajderskih" informacij pozivali k odločni akciji, da se preseka s takšno prakso. V podkrepitev so bile tudi akcije policistov, ki so v času mandatov prejšnjih ministrov aretirali kar 52 visokih uradnikov teh inštitucij, ki so bili pooblaščeni za sklepanje takšnih pogodb.

Ko je bilo tako po ministrovi napovedi pričakovati še podrobnejšo preiskavo in še skrbnejše preverjanje, kako so bile sklenjene pogodbe v preteklosti, je verjetno kdo od onih, na katere bi z vpogledom v dokumente lahko padel sum, poskušal s krajo obremenilne dokumente izmakniti nadzoru Vondrovih ljudi.

Aleksandar Vondra želi predvsem pretrgati s prakso, po kateri so se veliki nakupi opravljali brez javnega razpisa, zaradi česar je moralo ministrstvo za posamezne nakupe plačati praviloma precej več, kot če bi za naročilo razpisali javni natečaj. Komu je razlika kapnila v žep, si lahko mislimo.

V zadnjem času so bila tako brez javnega razpisa kupljena transportna letala CASA, kar seveda ni ušlo budnemu očesu evropske komisije v Bruslju.

Po "skrivnostnem" vdoru tatov je novi minister zdaj napovedal še skorajšnje spremembe načina varovanja objektov ministrstva za obrambo in generalštaba.

Pa vendar, ne glede na vse si češki vojaški sestav zasluži vse komplimente in priznanja, še posebej na mednarodnih misijah, kar potrjuje, da vse te lopovske afere in aferice ne vplivajo pomembneje na bojno pripravljenost države članice Nato pakta.