Laser je 16. maja 1960 odkril takrat dvaintridesetletni ameriški inženir Theodore Maiman v raziskovalnem laboratoriju Hughes v ameriški zvezni državi Kaliforniji, temelje za njegov razvoj pa je postavil Albert Einstein že pred prvo svetovno vojno. V zadnjih petdesetih letih je ta naprava spremenila svet, saj smo si z laserjem nekatere "naravne zakonitosti" popolnoma podredili. To ni prispevek, v katerem bi skušali ugotoviti, ali je to dobro ali slabo, vendar je dejstvo, da ima laser danes večji vpliv na naša življenja kot prihod Neila Armstronga na luno, ki se je zgodil skoraj deset let po odkritju laserja. Ko je laserski žarek po prvih uspehih v osemdesetih letih najprej prevzel vlogo gramofonske igle, je bilo jasno, da bo imela laserska revolucija pri razvoju tehnologije pomembno vlogo tudi v prihodnje. Kot poudarjajo mnogi, laserskemu žarku trenutno predstavlja omejitev le še človeška iznajdljivost.

Da je tako, priča tudi zadnje "odkritje" ameriške vojske, ki je letošnjega februarja prvič uspešno testirala laserski top na posebej za ta namen prilagojenem letalu Boeing 747, s katerim je sestrelila balistično raketo. Takrat so mediji poročali, da je dogodek spominjal na prizor iz znanstvenofantastičnih filmov, kot je na primer Vojna zvezd. Omenjeni laser so sicer razvili pri letalskem proizvajalcu Boeing z namenom, da bi z njim lahko prestregli in uničevali sovražne napade. Kot je razvidno iz dogodka, je razvoj laserja od začetne faze, ko so vojaki z njim lahko samo hitreje in učinkoviteje merili razdalje med objekti, že zelo napredoval.

Na prvi pogled se sicer zdi, da je laser danes predvsem domena mladih, ki uporabljajo starejšim težko dojemljive aparate. Za glasbo pravijo, da združuje ljudi. In za to ljubezen ima danes največ zaslug ravno laser. Z njegovo pomočjo poslušamo zgoščenke, če pa si želimo "po piratsko" priskrbeti pred nekaj minutami na radiu slišano skladbo, lahko to storimo na medmrežju, ki si ga brez laserja oziroma optičnih kablov prav tako ne moremo več predstavljati. Bolj "športno" naravnani posamezniki, ki ne posedajo po ves dan pred Facebookom, pa se lahko z laserskimi snopi srečajo na zabavi elektronske glasbe. Podobno se tisti, ki sicer ne dojemajo najstniških aparatov, velikokrat znajdejo pred blagajničarko v trgovini, ko jim ta s posebno lasersko napravo odčita črtno kodo s pravkar izbranega artikla.

Da pa je laser vse prej kot zabava, bi znali najbolje povedati bolniki, ki so jim laserske aparature poleg zdravljenja raznih poškodb rešile tudi življenja. Z lasersko operacijo lahko namreč zdravimo rakasta obolenja, skoraj v celoti pa je mogoče odstraniti tudi krčne žile. Sodobne medicine si tako ne moremo več predstavljati brez laserskih aparatur. Na Očesni kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana so v začetku letošnjega junija na primer kupili oftalmološki mikropulzni diodni laser, ki predstavlja novost pri zdravljenju obolenj očesne mrežnice. Med drugim je z laserjem veliko pridobil tudi šport, v katerem so poškodbe zaradi smrtonosnega ritma tekem in treningov postale že vsakdan. Športniki lahko danes po poškodbi meniskusa trenirajo s polno paro že v nekaj tednih, medtem ko jim fizioterapevti raztrgane mišice spravijo v normalno obliko že v nekaj dneh. Na tem področju žanjeta pri nas največje uspehe Ortopedska bolnišnica Valdoltra in Venčeslav Pišot, ki ga je predsednik države Danilo Türk 10. junija letos odlikoval z redom za zasluge za razvoj ortopedije v Sloveniji. Pišot je namreč pionir na področju laserske dekompresije na medvretenčnih diskusih.

Iz zapisanega je jasno, da gre pri laserju praktično za ozek curek "bencina", ki potiska kolesje našega razvoja hitro naprej. Canon je tako kljub ekonomski krizi na račun laserskih in brizgalnih tiskalnikov v letošnjem prvem četrtletju ustvaril neverjeten dobiček. Letos pa je evropska komisija podelila nagrado za evropske izumitelje Albertu Markendorfu iz Švice in Raimundu Loserju iz Nemčije za poseben prenosni laserski čitalnik.