"Optimalna življenjska doba breskovega nasada je 12 let, v Vipavski dolini pa je veliko nasadov starih tudi 18 let," razlaga Kodrič in nadaljuje: "Ne samo, da ti sadovnjaki slabo rodijo, v njih je tudi vse manj dreves. Bodisi zaradi bolezni ali pa naravnih ujm. Povprečna starost za optimalno proizvodnjo je sedem do osem let."
Na leto bi morali v Vipavski dolini obnoviti nekaj manj kot 30 hektarjev sadovnjakov breskev. Zdaj se ta številka vrti med 5 in 10 hektari. "Nasade za konzumne breskve obnavljajo le tisti, ki imajo urejeno trženje. Slovenske zadruge, ki bi odkupovala breskve v dolini, ni več. Letošnja letina bo povprečna. Toče na srečo ni bilo. Zadnja ohladitev pa je upočasnila zorenje poznih sort," je povedal Vasja Juretič, kmetijski svetovalec pri KGZ Nova Gorica, in poudaril, da imajo breskovi nasadi precej škodljivcev, še posebej izstopata kodravost in škrlup, s katerima so se proizvajalci sicer uspešno spopadli, ponekod pa se pojavlja tudi breskov zavijač. Večji problem so virusna obolenja, kjer je edina rešitev sekanje dreves.
V sadnem izboru imajo pridelovalci v Vipavski dolini več kot 40 sort breskev, od tega je okoli 10 odstotkov nektarin. Te sadijo le redki, predvsem zaradi preobčutljivosti na bolezni. Juretič še dodaja, da v sadjarskem centru v Biljah v spodnji Vipavski dolini stalno preizkušajo nove sorte in da bodo pridelovalcem ponudili 15 novih sort konzumnih breskev.
