Šaleška hobotnica, ki je zasedla ključne položaje v slovenski energetiki in državi, nas prepričuje, da brez TEŠ 6 ne moremo. Kadrovsko preigravanje (Lahovnik, Meh, Medved, Rotnik) je umik s potapljajoče se ladje in slepilni manever. Projekt je slab ne glede na "novo" vodstvo, zajem države kot talca hobotnice ("state capture") pa nesprejemljiv.
TEŠ 6 leta 2006
TEŠ 6 v še veljavnem Nacionalnem energetskem programu (2004) ne nastopa. Prvič, oktobra 2006 se pojavi v "Resoluciji o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023" z opredelitvijo: TEŠ 6, moč 600 MW (megavatov), investicijska vrednost 602 milijona evrov, vir: zasebna sredstva z možnostjo javno-zasebnega partnerstva. Pred tem je neslavno zvodenela gospodarsko-družbena reforma, po kateri bi v energetiko jasno, toda previdno spustili zasebni kapital. Če bi bili prisotni strateški vlagatelji takega projekta, kot nam ga ponujajo, ne bi bilo, zlasti ne predračunske cene: 1,2 milijarde evrov. Zainteresirani iz šaleškega lobija so se hitro znebili realnih strateških partnerjev, zasebnih investitorjev, zaradi "nacionalnega interesa".
Take elektrarne ne potrebujemo
Gospodarsko je projekt tvegan. Predlagatelji preračunavajo TEŠ 6 z zanj ugodnimi predpostavkami. Danes bi projekt povzročil okoli 30 milijonov evrov izgube na leto. Vse kaže, da bo v prvih petih letih obratovanja gospodarska škoda nekajkrat presegla predujme Alstomu (cca 140 mio evrov).
Vodstev TEŠ in HSE tveganja ne zanimajo. Prelagajo jih na davkoplačevalce. Morda iz državnih jamstev, vsekakor pa s prelivanjem dobičkov iz drugih delov HSE. TEŠ in Premogovnik Velenje želita zaseči ves dobiček v elektro-holdingu za desetletja vnaprej.
Zdržen prehod k manjšemu obsegu rudarjenja in kurjenja premoga v Šaleški dolini bi dosegli tudi s pol manjšo enoto. Če že izguba, naj bo čim manjša! Huje je, da TEŠ 6 odvzema investicijski potencial obetavnejšim projektom. Jedro Memoranduma "Vlada naj spremeni smer energetske politike!" (na spletu ga je mogoče najti z gesli "Memorandum, TEŠ 6, Državljanski forum") je ugotovitev: Za Slovenijo je TEŠ 6 razvojno in socialno obremenjujoč.
Brez TEŠ 6 do zanesljive oskrbe z električno energijo
Pravijo: brez TEŠ 6 izgubljamo energetsko suverenost. Tu ne moremo pojasniti neresničnosti vseh trditev o energetski nujnosti TEŠ 6. Nekateri argumenti so ozko strokovni. Že povprečno izobražen človek vseeno lahko ugotovi, da ga vlečejo za nos. Današnji sistem oskrbe je zgrajen okoli velikih elektrarn, vendar so elektrarne z močjo nad 300 MW bolj problem kot pomoč. "Inteligentno omrežje" bo omogočilo oskrbo v celoti iz razpršenih virov energije.
Kot delno nadomestilo za TEŠ 6 Memorandum predlaga pol manjšo TEŠ 7 (glej podrobnosti tam). OVE lahko prispevajo k nadomestitvi TEŠ 6 vsaj petino. Za preostanek računamo na učinkovito rabo energije (URE) in plinsko-parne elektrarne (PPE) na zemeljski plin s tekočim gorivom kot rezervo ter soproizvodnjo toplotne in električne energije (SPTE). Danes je PPE za 10 do 20 odstotkov gospodarnejša od TEŠ 6. Skupno so TEŠ7, URE, OVE, SPTE in PPE več kot zadostno nadomestilo TEŠ 6.
Druga jedrska elektrarna (NEK2) je teoretična možnost. Resne priprave še niso stekle. To ne more biti le slovenski projekt. Nimamo toliko denarja (4 do 6 milijard evrov), ne potrebujemo toliko elektrike. Ko bodo znane vse podrobnosti, bo podpora NEK2 povsem splahnela.
Ne smemo zanemariti evropske scene. Zanesljivo in poceni lahko kupimo del potrebne elektrike. Preko slovenskega omrežja se letno pretoči 6 do 7 TWh (teravatnih ur) električne energije, pretežno s severa in vzhoda proti Italiji. Celotna slovenska poraba je 12 do 13 TWh, TEŠ 6 pa bi proizvedla okoli 3,5 TWh letno. Nekaj časa, ali celo trajno, lahko (poceni) uvažamo 2 do 3 TWh.
In končno: pri elektriki smo 100-odstotno samozadostni; pri ogrevanju manj kot 40-odstotno, pri prometu pa praktično ničodstotno. Kje je energetska suverenost? Ob kaki katastrofi elektrike ne bomo potrebovali niti pol sedanje porabe. Najmanj koristi bo od velikih elektrarn, saj jih bo komet(?!), potres ali sovražnik takoj uničil.
Okoljska nesprejemljivost TEŠ 6
TEŠ 6 ponuja majhno okoljsko izboljšavo, za tretjino manjše izpuste CO2 na enoto proizvodnje. Strokovno pravilno je samo upoštevanje več variant. Ničelna varianta je, da sedanjih blokov ne nadomeščamo, nato bi morali upoštevati varianto manjše enote, vse v okviru evropske energetike. Če se bodo klimatske spremembe nadaljevale, bo z mednarodnim dogovorom do leta 2050 treba zmanjšati emisije za 80 do 90 odstotkov!
Sklep
TEŠ 6 je nastal zaradi lokalnih in ozkih skupinskih interesov. Je gospodarsko, socialno, razvojno in okoljsko zgrešen projekt, energetsko pa ni nujen. Zmaga šaleške hobotnice je za državo vsestransko, ne nazadnje tudi politično nesprejemljiva.