Pri pripravi poročila je sodelovalo društvo Intergriteta, slovenska različica največje mednarodne organizacije za boj proti korupciji Transparency International. Poročilo navaja (morebitni) uspeh ali neuspešnost držav pri implementaciji Konvencije o boju proti podkupovanju tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju.
Slovenija glede na poročilo sodi med tiste države, kjer se Konvencija ne izvaja, oziroma se izvaja slabo.
Na podlagi strokovnih poročil v Sloveniji še vedno potekata dve preiskavi tujega podkupovanja, zadnja se je začela lani. Nobena preiskava se še ni zaključila vse od leta 2009, začel se ni niti kazenski pregon. Pri zadnjem primeru gre za švicarsko farmacevtsko podjetje Novartis in njegovo slovensko podružnice Lek, ki naj bi podkupovala zdravnike v Sloveniji, Srbiji in Albaniji.
Sicer večjih pomanjkljivosti v pravnem okviru niso zabeležili, izpostavili so le neprimernost definicije "tujega javnega uslužbenca".
Največje težave predstavlja sistem izvrševanja konvencije. Imamo namreč slabo koordinacijo med preiskovanjem in pregonom, pomanjkanje sredstev in usposabljanja za tožilce ter pomanjkanje ustreznega varstva prijaviteljev korupcije v praksi.
Ovira so tudi sodni zaostanki
Potencialno oviro predstavljajo tudi sodni zaostanki in problemi pri pridobivanju mednarodne pravne pomoči, opažena je tudi slaba kvaliteta odgovorov in zamude finančnih institucij pri njihovem poročanju preiskovalnim organom.
Slovenija bi morala po mnenju organizacije Transparency International povečati odgovornost podjetij, ki so vpletena v kazniva dejanja in zagotoviti, da zakonodaja prepove podkupovanje prek posrednikov in podkupovanje za dejanja, ki ne spadajo v uradno dolžnost tujega javnega uslužbenca.
Poskrbeti mora tudi za izobraževanje zaposlenih v Davčnem uradu, tožilce, sodnike in druge državne uradnike ter interesne skupine, okrepiti mora strokovno znanje in vire, ki so na voljo policiji in tožilcem za preiskovanje zapletenih primerov gospodarskega kriminala.
