"Trditve gibanja Iz-hod vsebujejo veliko negativnih vrednostnih sodb, ki nam na žalost preprečujejo, da bi lahko tvorno sodelovali v tej akciji," pojasnjuje odbor za psihiatrično bolnišnično dejavnost Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije.
Sodelovanje pri vzpostavljanju sistema skupnostne psihiatrije v Sloveniji si namreč predstavljajo kot temelječega na medsebojnem spoštovanju. "Bistvena ovira pri vzpostavljanju skupnostne psihiatrije niso ideološka razhajanja, ampak razkorak med deklarativno pripravljenostjo na spremembe v obravnavi bolnikov z duševnimi motnjami in finančnimi zmožnostmi naše družbe," so prepričani.
Ob tem pojasnjujejo, da so kakovostni modeli skupnostne obravnave dražji, "ker približevanje strokovnjakov uporabnikom zahteva razpršenost storitev in s tem večjo kadrovsko zasedenost skupnostnih služb". Te pa po njihovih ocenah zdravstvena in socialna politika v naši državi v tem trenutku še nista sposobni uresničiti.
V združenju želijo, da udeleženci akcije Iz-hod svoje znanje na področju humanistične teorije usmerijo tudi v osvetljevanje teh dejavnikov. Če bi tokrat sodelovali z njimi, pa bi po njihovih ocenah v javnost pošiljali napačno sporočilo, da se strinjajo z osnovnimi predpostavkami akcije. Ti med drugim duševno bolezen zanika v nebolezen in duševnega bolnika poimenuje za stanovalca.
Taki vzorci razmišljanja so bili odraz pogojev slovenske psihiatrije v preteklosti, so prepričani. Danes pa najbolj manjka "nezadostna razvitost služb za duševno zdravje v skupnosti in medsebojna (ne)povezanost vseh akterjev v celovit, kontinuiran proces zdravljenja in psihosocialne rehabilitacije".
Združenje zdravstvenih zavodov je izjavo poslalo tudi ministru za zdravje Dorjanu Marušiču in na varuhinji človekovih pravic Zdenki Čebašek-Travnik.
