Kaj vas je najbolj fasciniralo na prvem Touru?

Predvsem množice ob cestah. Ter predvsem, kam vse gredo ljudje dva, tri dni pred dirko, da nas vidi dve ali tri sekunde, ko se peljemo mimo. Neverjetno. Tour ni takšen bavbav, kot so govorili. Klanci so, a je vse v mejah normale. Da se.

Kraljevska etapa na zgodovinski Tourmalet je bila za vas zares "kraljevska".

Nisem bil pod nobenim pritiskom, kot sta bila Kreuziger in Basso, a mi je uspelo skočiti v tisto ubežno skupino, kar je na Touru izredno težko. To je bil eden ciljev na Touru, za nas mlade težko uresničljiv. Ko pa si enkrat spredaj in se boriš, je v igri tedaj vedno tudi etapna zmaga. Sicer je malokdo verjel, da bi nam uspelo priti na vrh Tourmaleta pred generali, a na Giru so na tak način uspeli. Mi smo bili kar blizu. Morda nas je uničil le Sastre, ki nas je lovil, glavnina pa njega. Bil je nevaren in tudi malce nepriljubljen je, zato ga ne pustijo. Mi v begu smo bili delček tudi žrtve tega.

Kako je dan po Touru?

Celo popoldne sem spal. Zadovoljen, da se je končalo. Na Col pa danes res nisem šel. Na trening že grem čez dan ali dva, saj me avgusta že čakajo nove dirke.