Slednji se je moral še tretjič zadovoljiti z belo majico najboljšega mladega kolesarja. Tretje mesto je zasedel Rus Denis Menčov (Rabobank), za katerega so to prve stopničke na Touru. Jani Brajkovič (Radioshack) je zasedel 43. (+1:23:26), Kristijan Koren (Liquigas) 94. (+2:57:11), Grega Bole (Lampre) pa 125. (+3:23:07) mesto. Simon Špilak (Lampre) je že prej odstopil.
Z drugim mestom v zadnji etapi - še petič je zmagal Britanec Mark Cavendish (HTC Columbia), Koren (22.) in Brajkovič (67.) sta v cilj prišla v glavnini, Bole (169.) pa je zaostal 37 sekund -, je zeleno majico najboljšega po točkah osvojil Italijan Alessandro Petacchi (Lampre), pikčasta je bila že po zadnji gorski etapi v lasti Francoza Anthonyja Charteauja (B-Box).
Dirka je bila v boju za končno zmago praktično končana že po sobotnem kronometru, v katerem je Schleck vozil na vso moč, a Contadorja, ki je kljub trpljenju dokazal, da je v vožnji na čas močnejši, ni ujel. Prednost z vzponov, predvsem iz etape, v kateri je imel Schleck okvaro kolesa (takrat je izgubil prav 39 sekund, ki so mu na koncu zmanjkale), je samo povečal in si po letih 2007 in 2009 zagotovil tretjo zmago na najprestižnejši dirki.
"Zmage je težko primerjati, a lahko rečem, da mi bo ta še posebno pri srcu. Povsem jasno je, da letos nisem bil stoodstotno pravi in da sem do nje prišel z veliko muke. V kar nekaj etapah sem močno trpel, nazadnje na sobotnem kronometru, pred katerim sem imel trebušne težave in v predhodni noči praktično nisem spal. Na srečo se je dobro izteklo, čeprav na progi nisem imel dobrega občutka. Lani sem imel na Touru drugačne težave, toda takrat je bilo mnogo težje. V odstotkih težko rečem, koliko mi je manjkalo do popolne pripravljenosti, toda dejstvo je, da sem imel kar nekaj slabih dni," je po zmagi z veliko mero olajšanja dejal kolesar Astane, ki je v letošnji sezoni nekoliko manj tekmoval, njegove priprave so bile povsem usmerjene na dirko po Franciji.
"V kolesarstvu je vse treba natančno načrtovati, a vseeno ne moreš biti prepričan, da si storil vse, kar je treba za zmago na tako veliki dirki. Uspeh je odvisen od marsikaterega dejavnika, tudi od tekmecev. Andy je vsako leto bližje in tudi v prihodnosti bo moj velik rival. Je še zelo mlad, a tudi jaz nisem star, tako da pričakujem, da bova imela še veliko zanimivih obračunov," meni Španec, ki še ne ve, ali bo nastopil tudi na septembrski Vuelti: "Zdaj se bom spočil, se pogovoril z ekipo in se nato odločil. Toda trenutno menim, da me na dirki po Španiji ne bo."
S svojim nastopom je bil zadovoljen tudi Schleck. "Storil sem vse, kar je bilo v moji moči. Imel sem nekaj smole, a moram priznati, da je bil Alberto močnejši. Do kronometra se nisem predajal; čeprav so mi vsi že pred njim zagotavljali, da Contadorja ne morem premagati, sem verjel v zmago do konca. Tokrat mi ni uspelo, a na Tour se bom vrnil še močnejši. Tudi z boljšo vožnjo na čas, v kateri sem že letos pokazal napredek," je športno priznal poraz Luksemburžan, ki se noče več ozirati na dogodek, po katerem si je Contador nabral odločilno prednost.
Slovenskemu kolesarstvu nenaklonjeni scenaristi dirke so štirim slovenskim predstavnikom namenili obrobne vloge, a da bo slovenski učinek tako neviden - predvsem tistim, ki kolesarskih zadev ne poznajo do potankosti -, ni pričakoval nihče. Slovenski kolesarji so v svojih moštvih podcenjeni, praktično zadolženi le za najtežja garaška dela, prave priložnosti, da dokažejo svojo kakovost, nimajo. Posledica tega je, da sta dve deveti mesti Grege Boleta največ, kar so v posamičnih etapah lahko iztržili, pred začetkom so pričakovali mnogo več. Ne sicer v skupnem seštevku, da pa bi bili v kakšni etapi v boju za zmago, pa so upali vsi. A niso bili.
Mozaik slovenskih želja se je začel podirati že kmalu. Pri Lampreju so pred dirko zagotavljali, da Grega Bole in Simon Špilak ne bosta žrtvovana za pomoč njihovemu sprinterju Alessandru Petacchiju, a se je zgodilo prav to. Hitro se je pokazalo, da se bo Italijan boril za zeleno majico najboljšega po točkah, kar je pomenilo konec velikih upov Slovencev. Obema je nekajkrat ponagajala tudi smola, saj sta se znašla v ubežni skupini, ki ni imela možnosti za uspeh. Je pa tudi res, da predvsem Špilak ni bil pravi, še zdaleč ni pokazal forme, s katero je letos dobil dirko po Romandiji. Izkazalo se je, da je bila zanj dirka pretežka, predvsem pa je potekala po vročini, ki mu ni pisana na kožo.
Kristijan Koren je v Liquigasu opravil veliko dela, zaslužil si je veliko pohval svojega moštva. Toda možnosti, da bi si prislužil nagrado v obliki dovoljenja za boj za vrhunski rezultat, ni dobil. Čeprav se je kar nekajkrat počutil močno in je bil zmožen priti na cilj z najboljšimi, zelene luči za napad ni bilo. Njegova realnost je bila nošenje hrane in pijače Ivanu Bassu ter Romanu Kreuzigerju.
Še bolj žalostna je zgodba Janija Brajkoviča. Mesec pred Tourom je zmagal na dirki Dauphine Libere, pred tem pa premagal Contadorja. S tem si je prislužil nastop na najprestižnejši dirki, a ne tudi užitka na njej. Postaviti se je moral ob Lancea Armstronga, favorita ekipe Radioshack, tudi ko je Američan odpadel za osmo zmago na dirki, pa prostih rok ni dobil. Belokranjec je sicer tudi sam priznal, da ni bil v formi, ki jo je kazal pred mesecem, na koncu pa mu je ponagajala še bolezen.
"Dirka je bila zame veliko trpljenje. Nisem bil v najboljši formi, dokaj hitro smo izpadli v boju za skupno zmago, izgubili smo pravi motiv. Zadnji dnevi so bili najhujši v mojem življenju. Če ne bi bil Tour, bi že odstopil. Šest dni zapored sem se zbujal z vročino, bil sem izčrpan, tako da pravih možnosti ni bilo, čeprav sem si želel predvsem v kronometru doseči vrhunski rezultat. Na koncu sem po vseh pripetljajih lahko zadovoljen z dosežkom, najpomembnejše pa je, da je dirke konec," svoje prve dirke po Franciji ne bo ohranil v najboljšem spominu kolesar iz Bojanje vasi.
