Ožji "sodelavec" obtoženca je klic opravil iz telefonske govorilnice v središču mesta, v katero se je predtem ob močnem nalivu zatekel mlad par. Med čakanjem sta si zaljubljenca zaupala najstniške dogodivščine, kako sta se - da ju starši ne bi zalotili na domačem stacionarnem telefonu - s svojo prvo ljubeznijo največkrat pogovarjala v telefonski govorilnici, od koder ju je kdaj pa kdaj pregnal kakšen turist ali novinar, ki je želel v redakcijo sporočiti pomembno informacijo.

Telefonska govorilnica je več kot samo storitev suhoparnega telefonskega klica. Posameznik se mora najprej potruditi, da jo sploh najde, in šele potem lahko sporoči osebi na drugi strani, kar ji ima povedati. Klic opravi v popolni intimnosti, pa čeprav se okoli njega sprehajajo ljudje. Telefonska govorilnica je simbol vsakega urbanega okolja. Filmarji si svojih kadrov mestnih središč brez teh škatlic skorajda ne morejo predstavljati. Če je Colin Farell preživel skorajda celoten, 81 minut dolg film Joela Schumacherja v eni takšnih v New Yorku, pa je telefonska govorilnica na sceni preživela že več kot sto let.

Sprva je šlo za lesene prostore, obložene z udobno talno oblogo, v katere se je moral klicatelj zapreti s težkimi vrati, da ne bi po končanem pogovoru odkorakal brez plačila, kot so se temu slovenski vojaki mariborske vojašnice izognili v začetku devetdesetih let, ko so svojim domačim sporočili kar telefonsko številko govorilnice, da ne bi trošili denarja.

Če telefonskim govorilnicam, ki z barvo in obliko razlikujejo velemesta med seboj, pripisujemo že skorajda kulten pomen, pa njihova primarna namembnost ob skokovitem razvoju mobilne telefonije izgublja veljavo. Iz podatkov Statističnega urada RS je razvidno, da je število uporabnikov mobilnega omrežja v letih 2006-2009 naraščalo povprečno za 5,4 odstotka na leto. Konec marca 2009 je tako mobilno omrežje uporabljalo kar 2,060.000 uporabnikov, ki so v prvih treh mesecih lanskega leta ustvarili 224 milijonov SMS-sporočil. Povprečni uporabnik je tako odposlal 36 sporočil na mesec, kar znaša več kot 2 milijona sporočil v dnevnem obtoku.

Kljub vsemu v Sloveniji še vedno stoji okoli 3200 telefonskih govorilnic. Po podatkih Telekoma se v zadnjih letih njihovo število ni bistveno spremenilo, saj jih je bilo na prehodu v novo tisočletje okoli štiri tisoč. V Veliki Britaniji je bilo leta 2002 na primer na voljo še 95.000 telefonskih govorilnic, šest let pozneje pa se je njihovo število zmanjšalo na 64.000. "Upad števila govorilnic ni premo sorazmeren z upadom prometa, ker sodijo javne telefonske govorilnice med univerzalne storitve (nekdaj javne storitve), za katere jamči država. V zadnjih letih je število govorilnic stabilno, Telekom vzdržuje vse obstoječe telefonske govorilnice, vendar pa jih ne zamenjuje z novimi," so nam sporočili iz Telekoma, ki je bil izbran za izvajalca te storitve za območje celotne Slovenije. Zagotavljati mora najmanj 98-odstotno razpoložljivost storitve.

S proizvodnjo telefonskih govorilnic se pri nas ukvarja podjetje Svea. "Naš edini kupec je danes le še Telekom Slovenije, v preteklosti pa smo jih prodajali tudi v bivše jugoslovanske republike in na Madžarsko. Prodaja je bila na vrhuncu v letih 1997 in 1998. V zadnjih desetih letih smo za Telekom izdelali okoli 400 stenskih in stoječih telefonskih govorilnic, od tega v zadnjih treh letih le še 50 kosov," so nam sporočili iz litijskega podjetja. Dodajmo, da je danes  stenska telefonska govorilnica vredna od 280 do 840 evrov, stoječa pa od tisoč do 1500 evrov.

Čeprav so uporabniki javnih telefonskih govorilnic anonimni, jih po nekaterih domnevah največ uporabljajo tujci in seveda tisti, ki nimajo mobilnega telefona. Za njihovo uporabo se pogosteje odločajo ljudje v bolnišnicah in seveda tisti zaporih, kjer uporaba mobilnega telefona ni dovoljena. "Poraba telefonskih impulzov niha sezonsko, največja je poleti, ko je v Sloveniji tudi več tujcev. V povprečju beležimo skoraj pet tisoč klicev na dan," razlagajo na Telekomu. Trenutno so še vedno na voljo štiri vrste tako imenovanih telekartic, ki združujejo tudi zbiratelje. V desetih letih je namreč Telekom nanje natisnil že več kot 650 različnih motivov. Telekartica za 25 impulzov danes stane skoraj tri evre, najdražja, za 300 impulzov, pa 14,6 evra. "Neposredne primerjave med cenami impulzov se ne da enostavno izpeljati. V osnovi pa lahko rečemo, da je cena telefonskega klica iz javne telefonske govorilnice nekoliko višja kot s klasičnega domačega telefona, ne pa tudi z mobilnega," pravijo na Telekomu.

Nekatere države v zadnjih letih že iščejo rešitve, kako bi kljub upadu uporabe telefonske govorilnice izkoristili za druge storitve. Pri avstrijskem Telekomu naj bi razmišljali celo o tem, da bi postale polnilne postaje za električne avtomobile. Ali bomo v Sloveniji v prihodnosti te škatlice uporabljali samo še v filmskih kadrih, še ni znano...