Če je število prepeljanih potnikov v cestnem javnem potniškem prevozu še leta 2005 znašalo skoraj 40 milijonov duš, je v naslednjih treh letih tako potovalo od 38 (2006) do 38,7 (2008) milijona potnikov, lani pa le še 36,7 milijona. Glede na leto poprej to pomeni 5-odstotni upad. Jasno je tudi, da večina potnikov z javnim cestnim prevozom potuje na progah, krajših od 52 kilometrov, takih, ki bi potovali na večje razdalje, pa je bilo lani le 19 odstotkov.

Tudi število potnikov v mestnem potniškem prometu, ki ga zgornje številke ne zajemajo, konstantno upada. Leta 2005 so tako v mestnem potniškem prometu v Sloveniji našteli dobrih 97 milijonov potnikov, leto kasneje le še slabih 94 milijonov, v letih 2007 in 2008 je število upadlo na dobrih 90 milijonov, lani pa so mestni avtobusi po podatkih statističnega urada prepeljali le še 83,5 milijona potnikov. Pri največjem ponudniku tovrstne storitve Ljubljanskem potniškem prometu (LPP) sicer pravijo, da te številke niso povsem realne, ker so število potnikov doslej izračunavali le na podlagi kazalcev in ne dejanskega stanja. "Realno število bomo dobili šele konec letošnjega leta," pojasnjuje Peter Horvat, izvršni direktor LPP. Bolj realen vpogled v število prepeljanih potnikov jim bo omogočila kartica urbana, letos pa jo bodo potniki prvič uporabljali skozi vse leto. Razlogi za konstanten, okoli 3-odstotni letni upad števila potnikov so po Horvatovem mnenju zelo preprosti. "Osebni avto je v zadnjih letih postal zelo dosegljiv. Privošči si ga lahko vedno več ljudi, ki so ob dejstvu, da mestna politika ni strogo sankcionirala nepravilnega parkiranja, raje potovali z lastnim avtomobilom," pojasnjuje Horvat.

Njegovim besedam pritrjuje že bežen pogled na podatke o registriranih motornih vozilih, med katerimi seveda več kot prevladujejo osebni avtomobili. Pred enajstimi leti je bilo v Sloveniji registriranih slab milijon motornih vozil, konec lanskega leta pa dobrih 300.000 več. Kljub temu se Horvat za prihodnost mestnega potniškega prometa ne boji in mu napoveduje ponovni razcvet, ki bo po njegovih besedah plod ostrejše kaznovalne politike za nepravilno parkiranje in predvsem skrajšanja potovalnega časa, k čemur bi vsaj v prestolnici pripomogla predvsem zgraditev tretjega pasu ceste na mestnih vpadnicah, ki bi bil namenjen zgolj za vožnjo mestnih avtobusov in taksijev.

V nasprotju s slovenskim cestnim potniškim prometom pa v zadnjih letih v skladu z modernim načinom življenja narašča letalski potniški promet. V primerjavi z lanskim majem je bil ta na slovenskih letališčih višji za 4,4 odstotka, v primerjavi z aprilom letos pa se je povečal kar za 148,4 odstotka, vendar je ta podatek treba vzeti z rezervo, saj je bilo največje slovensko letališče Jožeta Pučnika na Brniku polovico aprila zaprto zaradi obnovitvenih del.