To je storil tudi 59-letni Bogdan Finžgar, ki je tokrat kri daroval že 43.: "Enkrat ali dvakrat na leto grem na krvodajalsko akcijo." To je počel že njegov oče. "Včasih smo prišli ob šestih zjutraj in smo bili veseli, če smo bili ob dvanajstih gotovi, toliko nas je bilo," se spominja časov množičnega krvodajalstva. Darovanje krvi mu je prišlo v navado; da dela prav, se je prepričal tudi ob ženini operaciji, ko je videl, koliko krvi je potrebovala.

Vse več mladih darovalcev

Darovanje krvi je razširjeno tudi med mladimi. Žiga Lenček je dopolnil 18 let in se je krvodajalske akcije udeležil prvič. Vesel je, ker gre za dobrodelno dejanje, in se zaveda, da pri nas potrebujemo precej krvi. "Še bom prišel," je povedal in dodal, da se počuti dobro in da odvzem "ni nič posebnega".

Medtem ko za Evropo velja, da je mladih krvodajalcev okoli osem odstotkov, jih je pri nas med deset in enajst, se pohvali Novak. To je zelo pomembno, poudarja. "Prebivalstvo pri nas se stara in če ne bomo zdaj pridobili novih krvodajalcev, bomo imeli čez desetletje težave." Starejše prebivalstvo namreč pomeni več bolezni in poškodb, to pa človeka iz krvodajalca spremeni v tistega, ki kri potrebuje, pravi Novak.

Potrebujemo veliko krvi

Letos je v prvi polovici leta pri nas krvodajalske akcije obiskalo 55.026 ljudi, kar je po podatkih RKS kar 1173 več kot v enakem obdobju lani. "Letošnja številka je največja v zadnjih osmih letih," pripoveduje Novak. Povprečni krvodajalec je pri nas star 37 let, okoli dve tretjini je moških.

Krvodajalci ob pomoči zdravstvenega osebja, strokovnjakov in prostovoljcev (lani je aktivno sodelovalo 2.527 prostovoljcev, ki so opravili 38.669 prostovoljnih ur) v Sloveniji po podatkih RKS vsako leto darujejo okoli 42.000 litrov krvi. (Kje in kdaj jo je mogoče darovati, lahko preberete na spletni strani www.rks.si. ) Poraba krvi pa je velika. "Ko sem se vozil v službo, sem poslušal črno kroniko. V zadnjih 12 urah se je zgodilo 22 prometnih nesreč, pet oseb je bilo lažje, tri pa huje poškodovane. Takoj sem izračunal, da so za transfuzijo potrebovali vsaj 80 enot krvi," pravi Novak.

Po podatkih policije se v poletni turistični sezoni, torej med julijem in avgustom, prometne razmere vsako leto v primerjavi s prvimi petimi meseci poslabšajo. Poveča se tako število huje ranjenih (lani v tem obdobju 350 ljudi) kot tudi nesreč s smrtnim izidom (lani 41).

Največ krvi potrebujejo prav ponesrečenci, po podatkih RKS tudi do 15 litrov. Več deset litrov krvi potrebujejo pri posamezni operaciji rakastih tvorb ali pri opeklinah. Pri porodnih zapletih je dovolj okoli pet litrov, pri srčni operaciji pa okoli tri litre krvi.

Če se odločite za darovanje krvi, morate dan začeti z lahkim nemastnim zajtrkom, pravi Novak. "Če jemo mastno hrano, so krvne celice mastne, tako da krvi ne morejo predelati v komponente," pojasnjuje Novak. "Vsakemu krvodajalcu pri nas odvzamejo 4,5 decilitra krvi." Na odvzem je treba priti z dokumentom s sliko. Ob svojih podatkih je dobro zapisati tudi telefonsko številko. "Če bodo vašo kri nujno potrebovali, vas bodo poklicali."

Po vpisu krvodajalec, ki kri daruje prvič, dobi svoj kartonček. V laboratoriju mu jo najprej s prsta vzamejo le kapljico - ta služi za določitev orientacijske krvne skupine. Zdravstveno stanje preverijo s podrobnim vprašalnikom o življenjskem slogu, boleznih, konjičkih, izmerijo krvni tlak. Vse to pa pod drobnogled vzame zdravnik.

Večina ljudi je ustreznih, od 10 do 12 odstotkov pa jih po besedah zdravnice Klare Pelipenko, dr. med., ki je spremljala krvodajalce na Bledu, zavrnejo. "Pri ženskah je pogosto vzrok prenizka vrednost hemoglobina, pri mladih nizek tlak in na primer potovanja v malarične kraje." A ob zavrnitvi se ne sme obupati, opozarja. "Vsak se lahko vrne vedno, ko je vzrok za odklonitev odpravljen."

Če lahko daruješ, si zdrav!

To, da lahko daruješ kri, z drugimi besedami pomeni, da si zdrav, poudarja Novak. Sam postopek se začne s čiščenjem mesta odvzema. Pribor, ki ga uporabljajo, je sterilen in je le za enkratno uporabo. "Možnosti okužbe pri darovanju krvi ni," zagotavlja Novak. Odvzem traja od pet do osem minut. Med njim so zapleti redki, pravi Pelipenkova. Včasih se pojavi slabost, omedlevica, vročinski naval, lahko tudi kolaps. "Ampak vse to je prehodno, mine v nekaj minutah," pojasnjuje.

Po končanem postopku naj se vse odvija umirjeno, svetuje Novak. Vsak udeleženec dobi kartonček za malico in pijačo, službe je s potrdilom, ki ga prejme, tisti dan oproščen. Na dan darovanja krvi je treba popiti dovolj tekočine, a ne alkohola. Tudi večja telesna obremenitev ni primerna, prav tako delo na višini in opravila, pri katerih potrebujemo ravnotežje. "Poseg ne pušča posledic," zagotavlja Novak in dodaja, da moški lahko kri darujejo ponovno čez tri mesece, ženske pa čez štiri.