Najprej je jasno, da je tožilec Jože Kozina šel z obtožnico na sodišče tako, da je preskočil običajno fazo sodne preiskave. To pomeni, da je šel tožilec na sodišče s tistim, kar je zbrala policija. Iz tega sledi, da osumljenci sploh še niso bili zaslišani in da tisto, kar so povedali policiji, na sodišču ne bo veljalo kot dokaz. Zato bi morali vse obtožene sploh prvič zasliševati kar na glavni obravnavi, če bo do nje v kratkem sploh prišlo.

Ker ni bilo sodne preiskave, pomeni, da v spisu tudi še ni ustreznih izvedeniških mnenj, ki jih bo v tako zahtevnem primeru treba pridobiti. Izvedenci bodo najverjetneje potrebni pri očitanem kaznivem dejanju ponarejanja listin in vsaj še pri kaznivem dejanju pranja denarja. Vse to bo, če bo obtožnica pravnomočna, treba pridobiti med glavno obravnavo, kar bo postopek glavne obravnave izjemno zavleklo. Iz povedanega sledi, da je tožilec obtožnico utemeljil samo na listinski dokumentaciji in da obtoženci doslej niso povedali še nič, kar bi veljalo pred sodiščem. Senat, ki bo odločal o pravnomočnosti obtožnice, ne bo mogel mimo dejstva, da ima na mizi zgolj enostransko poročilo tožilstva, to pa bodo v ugovoru na obtožnico izdatno napadli odvetniki obtoženih.

Odločitev tožilca Jožeta Kozine, da preskoči sodno preiskavo, je sicer drzna, je pa v tako zahtevnem primeru gospodarskega kriminala nerazumljiva. Zakaj je torej tožilec tvegal z neposredno vložitvijo obtožnice? Ko smo včeraj govorili z njim, je potrdil, da je skupaj z vložitvijo obtožnice predlagal tudi podaljšanje blokade premoženja osumljenih. Ob prebiranju zakona o kazenskem postopku se izkaže, da je tožilca v minulih dneh že krepko preganjal čas, če je želel podaljšati blokado premoženja osumljenih. Sodišče je že v predkazenskem postopku 22. januarja 2010 blokiralo del premoženja Igorja Bavčarja. Zakon dovoljuje, da se začasno zavarovanje premoženja odredi za tri mesece in se lahko podaljša spet za tri mesece. Danes ob polnoči se je torej izteklo šest mesecev (dvakrat po tri), odkar je imel Bavčar blokirano premoženje. Ko pa je tožilec Kozina v torek vložil obtožnico in hkrati zahteval podaljšanje blokade premoženja, je to storil že po drugi določbi ZKP, ki omogoča, da se po vložitvi obtožnice premoženje blokira za šest mesecev. Sodišče je torej moralo o tem odločiti danes do polnoči, in če je podaljšalo blokado, je Bavčarjevo premoženje "na varnem" skoraj do konca januarja 2011. Kar bi bilo dobro...

Po vsem, kar vemo zdaj, je vložitev neposredne obtožnice zoper Šrota in Bavčarja videti precej manj spektakularno. Tožilec si preprosto ni mogel privoščiti, da bi bilo po 22. juliju Bavčarjevo premoženje deblokirano. Zakaj je s tem predlogom čakal skoraj do zadnjega dneva, ni razumljivo.

Na drugi strani se zgodba z vloženo obtožnico lahko razvije v treh glavnih smereh: 1. senat sodnikov pridobi ugovore obtoženih in po preučitvi obtožnico zavrže, Bavčar in Šrot pa svobodno odkorakata (malo verjetno), 2. senat po preučitvi ugovorov te zavrne in obtožnica postane pravnomočna (malo verjetno), 3. senat po preučitvi obtožnice in ugovorov tožilcu vrne zadevo z napotilom, naj najprej zahteva sodno preiskavo, da se pridobijo ustrezni dokazi (zelo verjetno). Očitno tožilstvu ni pomembno, kašen vtis bo to pustilo v javnosti.