Tako kot večina izmed 6000, ki so v 97 izvedbah prevozili Tour do Pariza, a vmes niso dobili velikih ovacij. Za Kavboja je 13. Tour, zadnji, še kako tudi nesrečen - trinajsti. Mož, ki je 83 dni nosil rumeno majico, je prvič spoznal, kako lep je razgled v Pirenejih in kako lepo je doživetje v koridorju navijačev. Debele minute za prvimi.

"Boss" (šef, op.p.) prvič spoznava, kako je premagljiv, in to v letu, ko je prvič prišel na Tour po 18 letih sodelovanja, tokrat z zares svojo ekipo, ki jo je sam pomagal sestaviti. In tako ekipo je za en sam dan rešil njegov zvesti vodonosec Portugalec Paolinho, tako kot mu je uspelo že v 8. etapi na prvem Touru 1993 in potem še 24-krat. Ko tak gospod, po katerem so dirko poimenovali Tour de Lance, zapušča bojno polje kot poraženec, potrebuje ob sebi katerega od svojih služabnikov - pomočnikov, ki mu, čeprav le s tem, da mu delajo družbo, v težkih trenutkih peljejo ob strani. Ta vloga je nekako rezervirana za Janija Brajkoviča. Belokranjec ob skupni vožnji v klance spoznava, kako težko je v očeh šampionu, vajenemu zmag, ki je zdaj le eden od mnogih.

Glede pripravljenosti si res nima kaj očitati. V Rotterdamu je na kratki vožnji "resnice" začel kot četrti, potem je šlo iz slabega na slabše. "Armstrong je imel več smole v teh slabih sedmih dneh na letošnjem Touru kot prej v sedmih letih, ko je osvojil rumeno majico," je dogodke, ki so mu vzeli celotno zalogo morale, opisal športni šef Johan Bruyneel. Padec že drugi dan, potem smola z izgubljenim časom, trije padci v prvi alpski etapi. Pred dnevi je pogrnil že pred tablo 0 kilometrov.

Da je šla tudi morala navzdol, se je videlo tudi po njegovem nerganju. Tako so se denimo "radijci" skupaj z Lancem pritoževali, kako so slabo spali v noči polfinala nogometnega prvenstva Nizozemska - Brazilija, češ da je spremljevalno osebje nizozemske ekipe Rabobank zmago preveč proslavljalo. V peklensko vročih dneh so naleteli tudi na "nadstandarni" hotel: 36 stopinj Celzija v sobi, odprto okno nad avtocesto, kartonske stene hotela, sobe brez klimatske naprave. Očitno profesionalno kolesarstvo ni tako "pro".

Lance se je ozrl na ceste. Kdor je izumil cestne rondoje in te polotoke, je zagotovo moral sovražiti kolesarstvo. To je bilo po etapi, na kateri je zadel ob robnik in pogrnil že pred tablo 0 kilometrov, ki označuje uradni start. "Lance? Spet se je ulegel. No, saj je že star," je nezgodo veterana v šaljivi ton zavil Grega Bole. Armstrong pa še vedno upa, da bo naredil presenečenje. "Še vedno želim, da bi en dan zmagal. Vendar dirka je težka, nikomur ni nič podarjenega," je dejal že skoraj 39-letnik, ki še vedno upa, da bo vsaj en dan strl vse. "Ne želim, da nihče ne reče: 'Hej, kako je kaj stari?'. To je garaški šport in najboljši naj bi zmagal vsak dan, vse tri tedne. Zares vseeno ne potrebujem nikogar, ki bi mi kaj podaril. Poskušal sem narediti vse najboljše, ampak očitno bo zmanjkalo priložnosti," se je v Pirenejih razgovoril Lance.