Z njim v resnici opisujemo podnebno razporeditev na severni polobli, še posebno pogosto ga uporabljajo na območju Sredozemlja, čeprav so o pasjih dnevih govorili že v starem Egiptu. Izraz so prevzeli tudi drugod in po nekaterih razlagah, ki so v veljavi v Ameriki, so to dnevi med 3. julijem in 11. avgustom, včasih so menili, da je obdobje od 6. julija do 17. avgusta in tudi stari Rimljani so te dneve imenovali pasji.

V Evropi se je pozneje uveljavilo, da se pasji dnevi začnejo 23. julija in trajajo štiri tedne, do 23. avgusta. Za takšno natančno opredelitev ne nujno vročih dni, vsekakor pa pasjih, je astronomska razlaga.

Po 20. juliju začne na nebu s Soncem vzhajati tudi zvezda Sirij, Sirius v ozvezdju Velikega psa, velika sijoča zvezda belorumene barve, ena najsvetlejša vseh zvezd in izjemno pomembna za razvoj astronomije, ki jo imenujemo kar pasja zvezda. Že stari Rimljani so bili prepričani, da vročino povzroča prav Sirius, ki je bil pes velikega lovca Oriona. Diana, boginja lune, lova in gozdov, ki je bila zaljubljena v Oriona, je ponesreči ubila svojega ljubimca. Da ga ne bi nikoli pozabila, ga je s psom vred pripela na nebo. Pes pa je eden tistih simbolov, ki imajo pri ljudeh različne pomene, in najpogosteje ga povezujejo s tem, da prinaša nesrečo, da je povezan z demoni, ki samo škodujejo, pa tudi sicer je v številnih simbolih povezan s smrtjo. To še zlasti velja za Evropo, kjer pri Germanih čuva vhod v Niflheim, ki je kraljestvo mrtvih in dežela teme.

To so v preteklosti ljudje povezali s tem, da je vročina škodljiva, pravili so, da so ob takšnih dneh še posebno nevarni tudi psi in da so potemtakem takšni tudi ti vroči poletni dnevi. To izročilo se je ohranilo in ponovno bomo govorili o pasjih dneh, latinsko se jim reče dies caniculares, o pasji vročini in podobnem.

Naj so astronomi govorili o svojih pogledih, kmetovalci so zelo zgodaj ugotovili, da je začetek teh dni tudi vremensko in kmetijsko zelo pomemben, saj se je njihov začetek ohranil v številnih pregovorih, tudi v tistem, ki se nanaša na vino: "Če pasji dnevi dež prineso, obilno sladkosti vinu vzemo."

V preteklosti se ljudje seveda niso ozirali na astronome, niso jih niti poznali, so pa verjeli v te "pasje dneve" zato, ker so bili v vročini psi res leni. In v takih vročih dnevih se dogaja še marsikaj, zato so se pasji dnevi znašli tudi drugod. Na filmu na primer, najbolj znana tovrstna filma sta bila drama Dog Day Afternoon iz leta 1975 z Alom Pacinom v glavni vlogi ali pa dve leti pozneje film Wag the Dog, črna komedija z Robertom De Nirom in Dustinom Hoffmanom v glavni vlogi. O teh vročih dnevih, ki nas čakajo, so pisali romane, pesmi in še kaj.

Pasje dni je omenil tudi naš Josip Jurčič v Nemškem valptu, ki ga je napisal leta 1867. Mimogrede, istega leta, kot je napisal tudi slovito in nesmrtno Kozlovsko sodbo v Višnji Gori. Ne vemo pa, ali je pisal v pasjih dneh. Očitno, da ne.