In zakaj? Prebivalstvo Sirije po podatkih urada za svetovno svetovno prebivalstvo na univerzi v Bostonu sestavlja kar 93 odstotkov muslimanov. Kaj bi torej lahko imela vlada proti javnemu razkrivanju islama? Mnogo več, kot se morda zdi na prvi pogled.

Sirijski predsednik Bašar al Asad je marca v intervjuju za CNN dejal, da bo največji izziv za Sirijo predstavljal boj z verskim „ekstremizmom“. „Kako lahko našo družbo ohranimo tako sekularno, kakršna je danes?“

V Siriji sekularnost pomeni nekaj popolnoma drugega kot na primer v Franciji, saj javnosti postavijo platformo za raznovrstnost zmernih religij, hkrati pa tudi za boj proti ekstremističnim religijam. A odločitev, da bodo sprejeli zakon za univerze, kjer bo nikab prepovedan, Sirijo potisne korak bliže Franciji, kjer so ravno prejšnji teden sprejeli prepoved nošenja tančic, ki prekrivajo obraz.

Sekularizem je bil v zadnjih letih v Siriji tarča napadov, najbolj vztrajna je bila izobčena Muslimanska bratovščina (Muslim Brotherhood), ta uredba pa je udarec nazaj in potrditev, da je Sirija sekularna država.

Ali se bo odlok obdržal ali pa ga bodo kmalu ukinili (kot so v Turčiji leta 2008 umaknili zakon glede prepovedi nošenja hidžaba na univerzah iz 80-ih let prejšnjega stoletja), bomo še videli.