Kot je za STA povedal Janko Sekol iz Kmetijske zadruge Selnica ob Dravi, zaradi obilice in pogostosti padavin spomladi niso uspeli dreves ustrezno poškropiti in jih tako zaščititi pred boleznimi.
"Ogromno je bilo tudi menjavanja toplega in hladnega zraka, pomlad je bila v povprečju bolj hladna kot topla, zato so se drevesa precej naravno otrebila in pridelek je zaradi tega tudi količinsko nekoliko zdesetkan," je pojasnil.
V zadnjih dneh, ko je Slovenijo zajel vročinski val, se pojavljajo še sončni ožigi oziroma opekline na plodovih. "Še vedno pa nas lahko doletijo kakšna neurja s točo, zato letos nimamo prevelikih pričakovanj glede kvalitetnega pridelka," je dejal Sekol. "Takšnih ekstremov kot letos ne pomnim," je dodal.
Kmetijska zadruga Selnica ob Dravi ima 44 hektarjev nasadov jablane, kar pomeni, da pridelajo ob običajnem pridelku okoli 1500 ton jabolk. Zadnja štiri leta jih je vsako leto prizadela toča, ki je pridelek oklestila tudi za okoli 80 odstotkov. "Zaradi tega so drevesa že poškodovana, zato niti ne moreš več pričakovati velikega pridelka," je pojasnil Sekol.
Kakih trinajst hektarjev so s pomočjo evropskih sredstev pokrili z mrežo za zaščito proti toči, vendar pa gre predvsem za mlade nasade, ki še ne rodijo tako dobro kot starejši. Drugo leto naj bi pokrili še deset hektarjev, vendar pa je problem teh mrež ta, da se drevesa zaradi delnega zasenčenja preveč raztezajo v višino, kar znova zavira rast jabolk.
Večina selniških jabolk gre v predelavo za sokove. Medtem ko so jih prej več kot polovico izvozili na tuje, jih danes večino prodajo v maloprodaji, majhen delež pa jih gre v eno od trgovskih verig v Sloveniji.
Jabolka začnejo obirati konec avgusta, predvsem ob pomoči sezonskih delavcev. Po besedah Sekola je te delavce v Sloveniji zelo težko najti, zato so jih v zadnjih letih pripeljali iz Romunije.
Po trditvah Sekola je velik problem sadjarjev tudi v tem, da zavarovalnice pridelka nočejo več zavarovati pred točo. Tako so v primeru takšne naravne nesreče povsem odvisni od pomoči države.
