Tudi Krka, tako opevani dragulj slovenskega gospodarstva, bi bila le mali novomeški laboratorij, Mercator le nekaj več kot lokalna trgovina, Nova Ljubljanska banka pa mala hranilnica. V nekoliko preprostejši obliki so jo pred skoraj dvema tisočletjema poznali že Rimljani, Slovenci pa smo jo množično spoznali nekaj let po osamosvojitvi oziroma stoletje za razvitim svetom.

Govorimo seveda o delnici, brez katere ne bi bilo svetovnih korporacij, od katerih je odvisen tudi naš način življenja. Brez nje posamezniki z dobrimi poslovnimi idejami ne bi mogli zbrati zadostnih sredstev za njihovo uresničitev in ideje bi ostale le to. Ideje. O mobilnih telefonih, sodobnih zdravilih in računalnikih sploh ne bi slišali ali pa bi bili tako dragi, da bi si jih lahko privoščila le peščica najbogatejših zemljanov.

Vprašanje ni torej, ali bi njen neobstoj upočasnil razvoj civilizacije, temveč v kakšni meri. Bi se še vedno prevažali z vozovi in na daljavo komunicirali s pisemskimi pošiljkami? Res je, da se je marsikdo v zadnjih letih vprašal, zakaj le je svoje prihranke vložil prav v delnice, ki so izgubile tako velik del svoje vrednosti. Toda pravo vprašanje je, ali bi brez njih sploh imeli prihranke ali pa bi - z izjemo aristokratov - živeli od danes do jutri.

Izumitelj delnice, ki nam je dal osnovo za razvoj, bo za vedno ostal zavit v tančico skrivnosti. Po nekaterih zapisih je nastanku delnic botrovala odločitev Rimljanov, da izvajanje javnih storitev zaupajo zasebnim skupinam. Zagonski kapital so te skupine dobile prav z delnicami oziroma "socii", kot so se imenovale tedaj.

Z zatonom rimskega imperija je z obličja sveta izginila tudi delnica. Stoletja kasneje, natančneje v 16. stoletju, se je ponovno prebudila iz sna ter omogočila tudi financiranje vse dražjih prekomorskih podvigov in trgovine. Teh si en sam posameznik ni mogel več privoščiti, saj bi že po potopu ladje ali dveh pristal na beraški palici. Da bi se temu izognili in razpršili tveganja, se je več posameznikov povezalo, ustanovilo družbo in si razdelilo njene delnice. Tudi če bi ladja, polna tovora, potonila, izgube ne bi mogle preseči osnovnega vložka v podjetje.

V naslednjih dveh stoletjih je prav tovrsten način uporabe delnic dal ključen pospešek industrijski revoluciji. Proizvodnja se je iz malih obrtnih delavnic selila v velike tovarne, ki so zahtevale mnogo več kapitala, kot bi ga lahko zbral en sam posameznik. Običajno se je tako zbrala skupina posameznikov, ki so v družbo vložili del svojega premoženja, medsebojna razmerja pa uredili z delnicami. Več ko si jih imel, večji lastniški vpliv si imel. Delnice so s časom pridobivale veljavo, velikost družb je dosegala nikoli prej videne višave, zaživela pa je tudi borza.

Začetki organiziranega trgovanja z delnicami segajo v 16. oziroma 17. stoletje, ko so luč sveta ugledale borze v Antwerpnu, Amsterdamu in Londonu. Prav uvedba organiziranih trgov je odprla nove možnosti "uporabe" delnic, številne težko premostljive omejitve pa so padle kot hiša iz kart. Če so lahko imetniki svoje delnice dotlej prodajali le svojim prijateljem ali sodelavcem, se je z razvojem borz nabor kupcev in prodajalcev ter posledično transakcij skokovito povečal.

In tako se je uporaba delnic razširila še na plemenitenje premoženja ter seveda špekuliranje. Do borznega zloma leta 1929 je bilo trgovanje z delnicami praktično neregulirano, kar je po nekaterih razlagah tudi privedlo do črnega petka. V zadnjih stotih letih so delnice skorajda izgubile svoj osnovni namen, to je zbiranje kapitala za uresničitev poslovnih idej. Vse bolj sta v ospredje prihajala trgovanje in želja po ustvarjanju kapitalskih dobičkov. Ko danes beseda nanese na delnice, je na prvem mestu predvsem vprašanje o njihovi trenutni ceni ali vrednosti.

Ta težnja občasno privede do zloma kapitalskih trgov in strmega padca cen delnic, a kot smo že večkrat videli, ti zlomi sčasoma postanejo le medel spomin. Le kdo se še podrobneje spomni borznega zloma leta 1987? Le peščica udeležencev in učenjakov, bi bil še najbolj pravilen odgovor. Tudi borzni zlom izpred dveh let, po katerem si še vedno ližemo rane, bo sčasoma postal le oddaljen spomin, nekajmilijardna rana, ki jo je pustil na prihrankih gospodinjstev in podjetij, pa se bo počasi zacelila. Podjetja, ki so zaradi padca vrednosti premoženja končala v stečaju, bodo nadomestila nova. V teh časih zna skoraj vsak šolarček našteti vsaj nekaj posameznikov ali podjetij, ki so propadla zaradi padca cen delnic. A na drugi strani ve tudi za nekaj posameznikov, ki jih je rast cen delnic katapultirala med najbogatejše zemljane.

Vzpon cen delnic, do katerega bo prej ali slej gotovo prišlo, bo ustvaril nove zmagovalce in pa tudi nove poražence, ki bodo na vlak vstopili bodisi prepozno bodisi z njega prepozno izstopili. In tako bo delnica še naprej opravljala svoje "poslanstvo", zaradi katerega je bila izumljena in nato ponovno iztrgana iz pozabe.