Slovensko gospodarstvo se mora nujno prestrukturirati, podjetja morajo poiskati nove trge, je prepričana Radićeva. Njena glavna ambicija bo razviti paleto instrumentov za podporo podjetjem, in sicer vse od podjetniške ideje, prek razvoja in rasti podjetij do njihovega prestrukturiranja. "Za določene faze so mehanizmi in instrumenti že razviti, na določenih pa so še vedno bele lise," je dejala Radićeva, ki bo po lastnih besedah še naprej uresničevala delo, ki sta si ga zastavila skupaj z njenim predhodnikom, Matejem Lahovnikom.

Med prioritetnimi nalogami v letošnjem letu je izpostavila zagon programa finančnega inženiringa za mala in srednja podjetja, vzpostavitev gospodarsko-razvojnih središč, za kar je razpis v višini 185 milijonov evrov že pripravljen, in pripravo programa spodbujanja internacionalizacije ter tujih neposrednih investicij. Bistvena sprememba bo v vključevanju finančnih instrumentov, kamor sodijo predvsem zavarovanja izvoznih poslov. Prioritetni projekt zanjo je tudi povezovanje podpornih institucij (JAPTI, TIA, Eko sklad, SID banka), katerih administrativna učinkovitost, tako Radićeva, ni ravno na visoki ravni, kar pa se po njenem mnenju da izboljšati, hkrati pa doseči večjo preglednost razvojnih spodbud.

Radićeva je nekdanjemu gospodarskemu ministru Andreju Vizjaku (SDS), zdaj članu odbora, zagotovila, da gospodarska zakonodaja, oblikovana v obdobju njegovega mandata, po njenem mnenju za zdaj ne potrebuje sprememb. Vizjaka je zanimalo tudi njeno stališče do prostovoljnega članstva v obrtno-podjetniški zbornici, kar je pred časom podpirala, dogajanje na gospodarski zbornici pa jo je spodbudilo k dodatnemu razmisleku. Še vedno nasprotuje obvezni delitvi dobička med zaposlene in združitvi zimskih počitnic, kar bi negativno vplivalo na slovensko gospodarstvo. Na vprašanje Eve Irgl (SDS), kako bi ravnala, če bi se podjetje Ultra prijavilo na razpis ministrstva za gospodarstvo, je odgovorila, da v skladu z zakonom. "Vsako ministrstvo mora imeti seznam podjetij, s katerimi država po zakonu ne sme poslovati, če lastniški deleži določenih funkcionarjev v njih presegajo določene meje," je pojasnila Radićeva. "Ne," pa jedrnato odgovorila na vprašanje, ali bi moral po njenem mnenju minister za visoko šolstvo Gregor Golobič odstopiti.