odločila sem se, da se odzovem na vaše navedbe v časopisu Dnevnik z dne 30. junija 2010. Najprej bom citirala vašo izjavo: "Naj najprej povem, da v Velenju nikoli nismo letali v višave. Ko je nekdaj menedžer Robert Wagner rekel, da je Jolanda dobra ter da hoče 15.000 evrov štartnine, se tega posla nismo šli. Danes nas najboljši, ki imajo svetovno veljavo, ne stanejo več kot 4000 evrov. Povprečni stroški znašajo okrog 700 evrov."
Vaša navedba v Dnevniku me je nekoliko prizadela, saj je neresnična. Leta 2002 sem nekaj mesecev po doseženi zmagi na dvoranskem evropskem prvenstvu in svetovnem rekordu v dvorani nastopila na velenjskem mitingu. Za nastop na mitingih po Evropi je menedžer (Robert Wagner) tedaj res lahko iztržil nekaj tisoč evrov za nastop.
Velenje je mesto, kjer sem pričela športno pot. Sama sem si želela nastopiti pred domačim občinstvom, na štadionu, kjer sem pričela atletsko pot, pred trenerjem, prijatelji, svojci... Za tedanji nastop od organizatorja nisem prejela niti centa.
Leta 2002 nas je na mitingu nastopilo 6 atletov menedžerja Roberta Wagnerja. Skupna tržna vrednost nastopov vse skupine (Colin Jackson, Dwain Ross, Elmer Lichteneger - vsi 110 metrov z ovirami, Jackie Edwards - daljina ter metalec diska, čigar imena se ne spomnim) je bila takrat 50.000 evrov ali več. Atleti so po moji prošnji nastopili na mitingu za nekaj več kot 2.000 evrov. Ta denar je bil namenjen potnim stroškom omenjenih atletov.
S to gesto sem želela velenjskemu klubu pomagati pri organiziranju odmevnega mitinga z eminentno zasedbo. Zavedala sem se, da si sicer klub takega stroška ne bi mogel privoščiti.
V svoji dolgoletni atletski karieri sem že doživela ogromno zmag in porazov. Ko sem zmagovala, so se ob meni zgrnili raznorazni funkcionarji. Isti so mi že ob prvi težavi obrnili hrbet. Danes me več ne preseneča, da največjo hipokrizijo doživljam ravno v "domačem" okolju.
Nerazumljive se mi zdijo vaše navedbe, ki govorijo o zahtevi po 15.000 evrih visoki štartnini. Take vsote sama od velenjskega kluba nikdar nisem zahtevala, še manj pričakovala. Klubu sem želela pomagati in zato tudi sama nastopila zastonj.
Izjava, ki ste jo podali, je lahko le posledica dezinformacij, ki vam jih posredujejo. Če naj bi sama zahtevala 15.000 evrov, bi rada izvedela, za kolikšno vsoto sem pristala na nastop. Za nastop leta 2002 namreč denarja nisem nikdar prejela. Na podlagi tako nasprotujočih si informacij lahko sklepamo marsikaj…
Leta 2006 sta na velenjskem mitingu nastopila dva nemška atleta, ki še do danes nista dobila plačanih potnih stroškov v višini približno 1000 evrov, kakor je bilo dogovorjeno. Torej je mogoče, da sredstva za miting niso vodena transparentno ali pa se kje izgubljajo?
V velenjskem klubu sem pričela svojo športno pot. Še vedno sem hvaležna za podporo, ki sem jo tu imela v mladosti. Kljub slabšemu odnosu s klubom se v Velenje še vedno rada vračam. Navsezadnje mi tudi ni vseeno, kakšno je stanje v klubu, ki sem ga še do nedavnega imela za "svojega".
Jolanda BatageljDobrna
