- zaradi vse bolj nejasnega lastništva medijev, ko, denimo, medijsko hišo kupuje računalniško podjetje s štirimi zaposlenimi, izvor denarja pa ni jasen,

- zaradi neodgovornega ravnanja lastnikov pri imenovanju odgovornih urednikov, ko, denimo, imenujejo vršilce dolžnosti za vršilci dolžnosti, medije pa izdajajo nepopolne uredniške ekipe,

- zaradi resne zaskrbljenosti nad prihodnostjo strokovnega in neodvisnega novinarstva, ki omogoča izvajanje ustavne pravice javnosti do obveščenosti in nadzor nad oblastjo

…nadaljnje pritiske na neodvisno novinarstvo čim prej preprečiti na sistemski, zakonski ravni. Zato v zakonu o medijih, v katerega na ministrstvu za kulturo prav te dni vnašajo še zadnje spremembe, zahtevamo jasne določbe:

1. Mediji so instituti posebnega pomena, ki zagotavljajo ustavno pravico do obveščenosti.

2. Ministrstvo za kulturo mora pred izdajo soglasja za pridobitev 20-odstotnega deleža (ali več) v medijski družbi pridobiti mnenje aktivov novinarjev medijev, ki jih izdaja to podjetje. Če ministrstvo ne izda potrebnega soglasja, je takšen posel ničen. Poleg prodajalca oziroma kupca lahko ničnost posla po posvetu z novinarji uveljavlja tudi ministrstvo kot zastopnik interesa javnosti na področju medijev.

3. Financiranje nakupov medijskih družb mora biti transparentno, dejanski kupci pa znani. Lastnik mora ministrstvu za kulturo predložiti programsko zasnovo, reference na medijskem področju in finančno konstrukcijo za nakup. Ministrstvo mora v primerih utemeljenega suma, da gre zgolj za "slamnate" lastnike, ustrezno ukrepati - sprožiti postopke pri za to pristojnih institucijah.

4. Funkcije v upravah in uredništvih, razen v primerih, ko drugače ne odloči novinarski aktiv medijske hiše, morajo biti jasno ločene. Ločitev funkcij mora biti enaka tako za funkcije v dvotirnem (nadzorni svet, uprava) kot enotirnem sistemu upravljanja (upravni odbor, izvršni direktorji).

5. Novinarski aktivi medijskih hiš morajo podati soglasje (vsaj 50-odstotnega) pri ključnih odločitvah, povezanih z novinarskim delom:

- pri odločanju o programski zasnovi in spremembah uredniške politike,

- pri spremembah statuta medijske hiše, ki se nanašajo na novinarje in njihovo delo,

- pri sprejemanju in spreminjanju sistemizacije novinarskih delovnih mest,

- pri imenovanju in razrešitvi odgovornih urednikov.

6. V zakonu naj bo jasno določeno, da novinarji svoj poklic uresničujemo profesionalno in etično, v skladu z določbami novinarskega etičnega kodeksa. Morebitne kršitve naj ugotavlja častno razsodišče, ki ga skupaj ustanovijo novinarski aktivi in organizacije. Zakonodajalec naj zakonsko reši financiranje dela častnega razsodišča in izdajatelje medijev obveže, da spoštovanje kodeksa vgradijo v svoje temeljne dokumente.

7. Vsakemu novinarju je treba zagotoviti avtonomno delo, ne glede na spol, narodnostno, rasno, spolno usmerjenost, versko ali idejno pripadnost oziroma katero koli drugo osebno okoliščino. Zakonodajalec mora predpisati ostre kazni za medijsko hišo, ki bi izključno zaradi omenjenih razlogov odpustila novinarja, ga prerazporedila na drugo delovno mesto oziroma mu spremenila delokrog.

Ne gre za politično akcijo, ne višamo si plač, ne borimo se za privilegije. Hočemo le eno - delati v profesionalnem okolju, neodvisnem od pritiskov politike, uprav in lastnikov medijev. Le tako bomo lahko omogočali uresničevanje ustavne pravice javnosti do obveščenosti.

To je naš prvi poziv k normalizaciji razmer na slovenskem medijskem trgu. Če država k spremembi medijskega zakona ne bo pristopila z večjo skrbnostjo in občutkom za javnost, ne bomo tiho. Javnosti pa smo v vsakem trenutku pripravljeni pojasniti vzroke za naša dejanja in jo obvestiti o dejavnostih, ki jih izvajamo.

Aktivi novinarjev Dela, Dnevnika, Večera, Radia Slovenija, Primorskih novic, novinarjev Televizije Slovenija, Slovenske tiskovne agencije, novinarji in uredništvo 24ur.com, novinarke in uredništvo revije Jana, uredništvo Žurnala24 in ostali aktivi oziroma organizacije bodo svojo podporo tem zahtevam izrekli v naslednjih dneh. Zahteve načelno podpirata tudi Združenje novinarjev in publicistov, v njegovem imenu predsednik Igor Kršinar, in Društvo novinarjev Slovenije, v njegovem imenu predsednik Gregor Repovž.