Ko sta se pozneje na banki oglasila 20-letni Hrvat Alen Mrkaljević kot direktor Balaka in 31-letni Mitja Sušnik, je njena kolegica posumila, da nekaj ni v redu, in poklicala policijo. Tako so prišli na sled goljufoma, ki sta, očitno skupaj s sodelavci, lani septembra, torej v enem samem mesecu, sedem slovenskih podjetij ogoljufala za približno 560.000 evrov. Štiri goljufije jim niso uspele, sicer bi bila škoda višja še za dodatnih 297 tisočakov. Spisek ogoljufanih sestavljajo Agip Slovenija, logaško podjetje Blok, mariborski Farmadent, koprski Grafist, ARC Kranj, Jagros iz Rogaške Slatine in ljubljanski Shell Adria.

V obtožbi piše, da sta obtožena ponarejene sklepe o izvršbi pošiljala različnim bankam, ki so nato z računov domnevnih dolžnikov (prej omenjenih oškodovancev) nakazovale precejšnje vsote na račun domnevnih upnikov, podjetij Balak in Roben, katerih direktor je bil Mrkaljević. Samo uslužbenci Abanke, NKBM, Banke Koper in Factor banke so bil tako vestni, da so dokumente preverili in ugotovili, da gre za prevaro. Vodja centralnega oddelka za verodostojno listino pri ljubljanskem okrajnem sodišču Nataša Kosec je povedala, da so jih lanskega septembra zaprosili, naj preverijo enega od sklepov o izvršbi. Izkazalo se je, da gre za ponarejeni dokument - pod zapisano opravilno številko je namreč okrajno sodišče vodilo neko drugo zadevo. "Banki sem takoj izdala odredbo, naj sklepa ne realizira," je povedala Koščeva in dodala, da so po tistem dobili v preverjanje še sedem ali osem takšnih sklepov. Pozneje so ji pokazali tudi eno od kuvert, v katerih so bile ponarejene listine poslane banki. Bila je povsem drugačna od njihovih originalnih ovojnic. "Prepričana sem, da nobeden od sklepov ni bil izdan na našem sodišču," je zagotovila.

Da obtoženca nista delovala sama, dokazuje podatek, da je po njunem prijetju z računa podjetja Roben nekdo prek spletnega bančništva poskušal nakazati 343.000 evrov na račun neke nemške firme. Na srečo je banka Robnov račun že blokirala in vse štiri zahtevke o prenakazilu zavrnila. Kdo je priskrbel ponarejene listine in spletko organiziral, še ni jasno. Mrkaljević zagotavlja, da je bil doma na Hrvaškem nekomu dolžan denar. Ker mu ga ni mogel na hitro vrniti, mu je upnik zagrozil, naj se oddolži tako, da nekajkrat odpotuje v Slovenijo in podpiše nekaj dokumentov. To je nato res storil - v Sloveniji ga je čakal Sušnik in ga peljal na določene ustanove, kjer je nekaj podpisoval. Ni vedel, kje je in za kakšne listine gre, saj so mu naročili, naj le kima in ne sprašuje, sicer pa slovensko tako ali tako ne zna. Da je postal direktor Balaka in Robna, je zvedel šele na policiji.

Ko so v banko v Mariboru prišli policisti, so Mrkaljevića brez težav prijeli, Sušnik pa je pobegnil in so ga izsledili pozneje. Na sodišču je zatrdil, da se je v beg pognal zaradi strahu, da pa ni naredil nič narobe. Nek Drago, Hrvat, mu je naročil, naj Mrkaljevića pelje do nekaterih uradov, in to je tudi storil. Za vsako vožnjo je dobil 100 evrov, o kakšni goljufiji pa ne ve ničesar, se je zagovarjal.