V ponedeljek se bo v Bruslju najprej sestala posebna skupina za proračunsko in ekonomsko reformo pod vodstvom predsednika EU Hermana Van Rompuya, nato pa finančni ministri držav v območju evra. V torek bo redno mesečno srečanje finančnih ministrov vseh članic EU. Srečanja evroskupine in torkovega zasedanja se bo udeležil tudi minister Franc Križanič.

Na vseh teh srečanjih bo govora o vrsti ukrepov za zagotovitev finančne stabilnosti v uniji. Povod za ukrepanje je bila svetovna finančna kriza, ki je izbruhnila konec leta 2008, nato pa je potrebo po novih odločnih dejanjih na tem področju še okrepila grška dolžniška kriza, ki je sprožila najhujšo krizo v območju evra od njegovega nastanka.

Najbolj pereče vprašanje v tem trenutku je, ali bo EU sposobna v roku, ki si ga je zastavila, torej s 1. januarjem prihodnje leto, uveljaviti reformo finančnega nadzora. Evropski parlament je ta teden glasovanje o svežnju za finančni nadzor preložil na september in v tem času je ključno najti kompromis, sicer grozi zamuda.

Evropska komisija je lani jeseni za okrepitev makrofinančnega nadzora predlagala vzpostavitev Evropskega odbora za sistemska tveganja, za okrepitev mikrofinančnega nadzora pa tri nove organe za nadzor nad bančništvom, zavarovalništvom in trgom vrednostnih papirjev.

Ti predlogi se sprejemajo v postopku soodločanja z Evropskim parlamentom. Glavna točka razhajanj v pogajanjih s parlamentom je vprašanje, koliko pristojnosti naj bi imeli evropski nadzorni organi v odnosu do nacionalnih.

Poleg tega bodo finančni ministri v torek poskušali doseči dogovor o vzpostavitvi "evropskega semestra" s prihodnjim letom. Ta med drugim predvideva pregled načrtov nacionalnih proračunov na evropski ravni, preden jih sprejmejo nacionalni parlamenti. Cilj tega semestra je bolje uskladiti proračunske, ekonomske in strukturne politike v uniji.

O tem bo sicer v ponedeljek najprej razpravljala Van Rompuyeva skupina, ki bo podrobneje govorila tudi o sankcijah proti kršiteljicam proračunske discipline na podlagi predloga Evropske komisije, ki predvideva nove, preventivne finančne sankcije, vključno z možnostjo zamrznitve evropskih sredstev za kmetijstvo, ribištvo in revne regije.

Sicer bodo finančni ministri začeli postopek zaradi presežnega javnofinančnega primanjkljaja proti Bolgariji, Danski, Cipru in Finski ter predvidoma potrdili ugotovitve Evropske komisije, da trinajst držav članic, ki so že v postopku, med njimi Slovenija, učinkovito ukrepa za odpravo presežnega primanjkljaja.

Evropska komisija je sredi junija ocenila, da slovenske oblasti ukrepe za proračunsko konsolidacijo izvajajo učinkovito, v skladu s priporočili in po načrtu, ki za letos predvideva prihranke pri proračunski porabi za okoli 1,25 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Zato po njenem mnenju za zdaj niso potrebni dodatni koraki v okviru tega postopka.

Komisija je postopek proti Sloveniji zaradi prekomernega primanjkljaja začela decembra lani, ko je bil za lansko leto napovedan okoli šestodstoten primanjkljaj. V okviru postopka je slovenske oblasti pozvala, naj proračunsko konsolidacijo začnejo letos. Rok za zmanjšanje primanjkljaja pod referenčno mejo treh odstotkov BDP, ki jo določa pakt stabilnosti in rasti, pa je za Slovenijo leto 2013.

Finančni ministri bodo govorili tudi o stresnih testih bank, katerih namen je ugotoviti, ali imajo banke dovolj kapitala, da se soočijo z morebitnimi novimi finančnimi krizami. Ti testi, katerih ugotovitve bodo javno razkrite 23. julija, so bili razširjeni na 91 bank ali 65 odstotkov bank v EU. Na seznamu je tudi Nova Ljubljanska banka.

Poleg tega bodo sprejeli deset integriranih ekonomskih smernic v okviru uresničevanja nove strategije za rast in delovna mesta Evrope 2020, na podlagi katerih naj bi države do jeseni pripravile nacionalne programe izvajanja strategije. Med smernicami so zagotavljanje vzdržnosti javnih financ in zmanjševanje neravnovesij v območju evra.

Ministri bodo z opredelitvijo stalnega menjalnega tečaja estonske krone in evra ter s sprejetjem pravne podlage tudi dokončno potrdili vstop Estonije v območje evra s 1. januarjem prihodnje leto. Ta baltska država bo tako postala 17. članica evrskega območja. Slovenija je kot prva novinka evro prevzela januarja 2007.

Na dnevnem redu je tudi razprava o rezultatu junijskega vrha G20 v Torontu, v okviru katere bodo ministri naslovili vprašanje uvedbe dajatve ali davka za finančne ustanove, s katerimi bi te prispevale h kritju stroškov za reševanje finančnih kriz v prihodnosti, potem ko mednarodnega soglasja o tem v Torontu ni bilo mogoče doseči.

Francoska finančna ministrica Christine Lagarde in njen nemški kolega Wolfgang Schäuble sta v skupnem pismu, objavljenem v petek, EU pozvala, naj kljub neuspehu na svetovni ravni nadaljuje načrte za uvedbo tega davka na evropski ravni, češ da je "potreben in izvedljiv". Belgijo pa sta pozvala, naj to vprašanje uvrsti na dnevni red neformalnega srečanja finančnih ministrov septembra.