Če je nekaj neprecenljivo in ni na prodaj pod nobenimi pogoji, pa gre po navedbah prvaka Zares za kategorijo vrednosti, ki jo izražamo z izrazi, kot so čast, ponos, pokončnost. "In to pri meni ni naprodaj. To je stvar etike." Če kdo torej od njega "pričakuje, da bo delež v Ultri prodal ali se mu odpovedal, je isto, kot če bi od Borisa Pahorja pričakoval, da bo tam, kjer ima pravico govoriti slovensko, govoril italijansko". To primerjavo pa je Golobič navedel, ker meni, "da gre v mojem primeru in v primeru podjetja Ultra ter tudi stranke Zares v resnici za pohod nečesa, kar je na meji fašizma".
Delež v Ultri za Golobiča "predstavlja moj upor proti zmagi podležev, hinavcev in nasilnežev. Ti se namreč z njim ukvarjajo." Ob tem pa je izpostavil velikansko razliko med etiko in moralo - pogosto gre celo za nasprotja. Morala je stvar oportunizma, prilagajanja mnenja mnenjskim anketam, stvar udobja in ugodja, stvar popularnosti. Etika je nasprotje temu; je vedno v manjšini in samo manjšina vztraja pri tem. Po prepričanju prvaka Zares ni naključje, da imajo protagonisti "moralističnega zgražanja v tej zadevi, denimo Lahovnik in Virant, takšna stališča, kot jih imajo, na primer o izbrisanih, o družinskem zakoniku, in da so toliko časa in energije posvetili znamenitim psom. To je njihova dimenzija, dimenzija morale. O etiki ne vedo ničesar."
Golobičeva šola samoomejevanja
Sicer pa je Golobič čas, ko opravlja javno funkcijo, označil kot "pravo šolo samoomejevanja". Kot je zatrdil, v vsem tem obdobju ne v okviru njegovega ministrstva ne v okviru katerekoli druge državne ustanove oziroma ministrstva ali podjetja v državni lasti, Ultra ni pridobila niti enega evra državne pomoči niti enega evra vrednega posla. "Kako je mogoče, da obstajajo takšni očitki ob dejstvih, da mi kot človeku z domnevno ogromnim vplivom, nagnjenemu k zlorabam, ni uspelo na mnogih razpisih na različnih ministrstvih in državnih podjetjih temu podjetju zagotoviti niti enega evra?" se je vprašal Golobič. In dodal, da je bil na koncu podan celo očitek, da se podjetja iz skupine Ultra na razpise ne bi smela niti prijaviti, čeprav ni bilo za to nobene zakonske ovire. Ob tem je Golobič spomnil, da se ta podjetja na noben razpis letos niso prijavila, so se pa prijavila na nekaj razpisov lani. V razpisu RIP, na katerega je premierja v pismu opozoril Lahovnik, se je lani prijavilo eno od podjetij skupine Ultra. Dosedanji minister za gospodarstvo je Golobiča poklical in mu - kot je včeraj dejal prvak Zares - povedal, da bo preprečil, da bi podjetje, ki ga je razpisna komisija sicer izbrala, dobilo sredstva. Podjetje je kasneje vlogo umaknilo, ker - tako Golobič - so želeli ministru prihraniti nezakonit poseg v postopek. Najbolj umazano pri zadevi pa se Golobiču zdi to, da je on poskrbel, da je Lahovnik izvedel za to prijavo, kar je ta zatajil. Po izbruhu afere Ultra je namreč državni sekretarki izročil seznam vseh podjetij v skupini Ultra in jo prosil, naj v primeru, če se katero od njih pojavi na razpisu, o tem obvesti ministra, da ne bi Lahovnik, ne da bi to vedel, podpisal bodisi pozitivne ali negativne odločbe.
Merila "moralističnih poštenjakov"
Golobič bo vztrajal, da Lahovnikovo pismo premierju obravnava vlada, Lahovnik pa naj bi tudi pričal pred parlamentarno preiskovalno komisijo. Merila, ki jih želijo "moralistični poštenjaki" postavljati za druge, pa naj po Golobičevem mnenju veljajo tudi za njih. Tudi na primer pri projektu TEŠ 6. Vlada bo še ta mesec razpravljala o informacijah o tem projektu, ki so bile pridobljene na zahtevo ministra za visoko šolstvo. Ni pa želel Golobič špekulirati, ali je morda zadeva TEŠ 6 povezana z odhodom Lahovnika z ministrskega mesta. Sam bi sicer želel, da bi Lahovnik sedel na seji vlade, ko se bo razpravljalo o "strašnih nepravilnostih, ki so se v tem projektu dogajale in - kot izhaja iz študije - presegajo vrednost stotih milijonov evrov". Ne misli sicer, da bi bil Lahovnik v sporne posle vpleten, je pa po Golobičevem prepričanju opuščal dolžna dejanja odgovornega resornega ministra.
