Toda tokrat je bila fontana legitimna tarča ne le za nogometne veseljake, ampak za vsakogar, ki se je želel zmočiti. Bil je drugi dan enega najbolj strupenih vročinskih valov v zadnjih desetletjih, ki je zajel vzhod Združenih držav in nevarno ogrozil zgodovinske temperaturne rekorde. V torek je vročina v New Yorku presegla magično mejo stotih stopinj Fahrenheita in se ustavila pri sto treh (39,4 stopinje Celzija), blizu rekordnim sto šestim iz leta 1936. V sredo je temperaturni kazalec stotico dosegel prav ob koncu tekme in poskrbel, da se je vreme drugi dan zapored znašlo na naslovnicah časopisov, lokalne televizijske postaje pa so mu namenile tudi do sedem uvodnih minut večernih poročil.

Vremensko napoved imajo v ZDA radi - tako radi, da je leta 1982 nastal Vremenski kanal, ki je bil od začetka 24 ur na dan namenjen izključno vremenu, program pa prilagojen vsakemu večjemu mestu posebej. "Karkoli že počnete - potrebujete nas, vremenski kanal," se je v nekem obdobju glasil slogan postaje. Čeprav znajo vremenoslovci v tekmi za gledalce opazno dramatizirati pri sklepanju, da se bo kakšna gmota oblakov razvila v orkan, se pri vročini, ki jo jemljejo strašansko resno, izkaže, da opozorila niso odveč. Leta 2006 je med vročinskim valom v New Yorku zaradi toplotne kapi uradno umrlo 46 ljudi, predvsem starejših. Visoke temperature so resen izziv tudi za električno omrežje. Leta 2006 so med vročinskim valom zabeležili največjo enodnevno porabo električne energije v zgodovini mesta, posledice obremenitve pa so najbolj čutili v predelu Astoria, kjer je zaradi izpada omrežja brez elektrike ostalo 175.000 ljudi. Najprej so pošle zaloge mesa in drugih zamrznjenih dobrin, nato pa še živci, saj je moralo 80.000 ljudi na vrnitev elektrike čakati več kot teden dni. Težave so bile tudi s podzemno železnico, brez energije je ostalo celo letališče LaGuardia.

Zaradi takšnih izkušenj, ki niso bile prve, so mestne službe vedele, kaj jih čaka, čeprav pri njih nikoli ne veš, kot vsako leto vztrajno dokazujejo pozimi. Mestna vlada ima poseben urad za ukrepe ob nujnih in izrednih razmerah, ki je Newyorčanom v teh dneh kot papiga vztrajno ponavljal materinske nasvete: oblecite se v svetla in lahka oblačila, belo tehniko uporabljajte le zjutraj ali po deseti uri zvečer, ko so obremenitve omrežja nižje, klimatskih naprav ne nastavljajte na manj kot 25,5 stopinje, veliko pijte, a se izogibajte alkoholu, pazite nase in na sosede, sploh na otroke in starejše od 64 let, domačih živali ne zaklepajte v avto - in prižgite klimo, če jo imate. Cel vročinski priročnik.

Pri županu tudi vedo, da nimajo vsi klime ali pa si ne morejo privoščiti razkošnega računa za elektriko - prebivalka Brooklyna je lokalni televizijski postaji z mokro krpo na obrazu razlagala, da nima denarja za hlajenje stanovanja. Za takšne in podobne primere so mestne oblasti odprle skoraj petsto tako imenovanih hladilnih centrov. To so javni prostori, kot so knjižnice, šolske telovadnice ali sprejemne dvorane v poslopjih mestnih služb, ki so v teh dneh postali vročinska zaklonišča, kjer so poleg hladu nudili še vodo, zdravniško pomoč, sedež in družbo za predvsem starejše. Preveč polni pa centri niso bili, ker mestu ohlajenih prostorov v resnici ne manjka - in to preveč ohlajenih. Temperature trgovin, vagonov podzemne železnice, kinodvoran so takšne, da od nevajenega telesa zahtevajo dodaten kos obleke, pa čeprav zunaj divja "pekel", kot se je glasil naslov enega od člankov o vročini.

"Pekel" v obliki vročine, pomešane z visoko vlago, ritem New Yorka opazno spremeni. Postane nedeljsko lenoben. Mestni beton, železo in asfalt vpijejo toploto in jo oddajajo ponoči, zato tudi mrak ne prinese temperaturnega olajšanja. Ne le, da mesto diha težko - diha drugače. Ceste so nenadoma bolj opustele, pločniki na običajno najbolj obiskanih koncih so prehodni brez stopanja na tuje pete, zelenice v parkih in sence dreves so posejane z lenimi telesi, brezdomci se niti ne trudijo zbrati drobiža. Osvežitev ponujajo fontane, plaže, bazeni in hidranti (ki se jih sme uporabljati le ob namestitvi razpršilca). In tako so v teh dneh izdatno oživele 29 kilometrov dolge mestne plaže, ki ponujajo brezplačno osvežitev v Atlantiku. Priljubljeni Coney Island, ki je bil še v nedeljo v središču pozornosti zaradi tradicionalnega tekmovanja v hitrostnem goltanju hot dogov, se je mahoma spremenil v eno osrednjih hladilnic Newyorčanov, tako da je obala spominjala na gnečo ob dobro obiskanem rock koncertu, prvih dvajset metrov morja (globina narašča zelo počasi) pa na hindujsko romanje v Ganges. Mestni bazeni so si po lanskem godrnjanju zaradi slabega obiska in finančnih težav meli roke. "Boljše, kot če bi bil pod klimo," je o namakanju rekel mladi kopalec v največjem mestnem bazenu v Astoriji, kjer so se nekdaj preizkušali ameriški kandidati za olimpijske igre.

Vendar vročina ni prinesla le lenobnega namakanja, ampak tudi neizogibno črno statistiko. V torek zvečer so zabeležili prvo smrtno žrtev. Šestinštiridesetletna ženska iz Queensa je podlegla vročinski kapi, ki nastane, ker telo ob visoki vlažnosti ni več sposobno oddajati toplote in se segreva. Ko so jo pripeljali na urgenco, je njena telesna temperatura znašala več kot 42 stopinj Celzija. Vprašanje je tudi, ali je ta smrtna žrtev res prva - ob vročinskem valu leta 2006 so strokovnjaki po preučitvi podatkov trdili, da je mestna statistika pomanjkljiva in da je bilo žrtev tedaj več kot 140. Ponovile so se tudi težave z električno napeljavo, čeprav je gigant Con Ed po izpadih leta 2006 obljubljal izboljšave in vanje vložil pet milijard dolarjev. Zaradi preobremenitve je tokrat brez elektrike ostalo več kot 40.000 gospodinjstev, največ na Staten Islandu in v Brooklynu. Prebivalec Sunset Parka, pretežno hispanske četrti na jugozahodu Brooklyna, je moral zaradi izčrpanosti v bolnišnico, ker ni bilo elektrike za klimo, v hiši (te so izolacijsko pogosto precej katastrofalne in ameriška energetska reforma kot enega od ukrepov za varčevanje z energijo predvideva tudi dvig izolacijskih standardov) pa je bilo prevroče. Ljudje so govorili o neprespanih nočeh in čakali konec tedna, ko so vremenski kanali obljubljali rahel padec temperatur. Kljub temu pa bo v teh dneh še vroče - dovolj vroče, da se v fontani na začetku Pete avenije znova okopajo španski ali pa prvič nizozemski navijači. Če od veselja vanjo že ne morejo skočiti navijači mestnega košarkarskega kluba Knicks, ker se je ameriški superzvezdnik Le Bron James v četrtek pompozno odločil, da kariere ne bo nadaljeval v New Yorku, ampak v klubu iz Miamija, ki nosi ime - Vročica. Kot da je v Velikem jabolku ne bi imeli...