Vse povedo besede: spektakel, brutalnost in dvoličnost. Ko je podivjana kolona, ki jo je s čela Saxoja vodil komandant parade Fabian Cancellara, priletela na srednjega od sedmih odsekov kock, 27 kilometrov pred ciljem, se je že tik za njim v koridorju gledalcev pokadilo. Na tla je zgrmel njegov mož Frank Schleck in dolga kolona se je seveda zamašila. To so za ta dan napovedovali prav vsi. Ta trenutek je bil ključen.

Odpeljala se je samo šesterica. Cancellara ni prav nič čakal na starejšega od bratov iz Luksemburga, ni se oziral na kri, ni igral "fair play" ali morebiti tiho protestiral nad organizatorji zaradi trase, kot je zelo prefinjeno naredil že na ponedeljkovi etapi ob drsalnici na trasi klasike LBL in s svojo avtoriteto rešil brata Schleck debelih minut zaostanka. Včeraj je vklopil vse motorje. V zavetrju Spartakusa so se poleg Schlecka mlajšega, lani drugouvrščenega na Touru, skrili le še mladi Britanec Geraint Thomas (za Brajkovičem in Contadorjem tretji na Kriteriju Dauphine), bivša gorska kolesarja, Cadel Evans v mavrični majici in najbolj trdoživi ubežnik Kanadčan Ryder Hesjedal, ter Thor Hushovd.

In naredili so razlike, hujše kot v gorah. Iz zmagovalca velikega "severnega pekla" odslej nihče več ne bo bril norcev, češ da uporablja kolo z motorjem, čemur je nasedlo pol kolesarskega sveta, da je celo UCI pred Tourom uvedla dodatni pregled okvirjev koles. Fabian jim je dal vetra in znova oblekel rumeno majico, potem ko je Syvain Chavanel zamenjal dve kolesi zaradi okvare. Drugo je od jeze zalučal daleč na njivo.

Drugačen obraz je imel tudi Thor Hushovd. V ponedeljek je bil daleč najglasnejši v komentarjih sporne "mirovne pobude" Cancellare, češ le zakaj ne dirkajo na polno. In Thor - ime je dobil po skandinavskem bogu groma in strele - je udaril v cilju. Zlahka je odšprintal peterico za novo etapno zmago na Touru. "Popoln dan. Bil sem motiviran, rad imam vožnjo po kockah in Roubaix. Sanjal sem to zmago. In to majico norveškega prvaka bom za nekaj časa zamenjal za ljubo zeleno," je z nasmehom predel norveški bog kolesarstva, ponedeljkovo debato pa zavrnil: "To je že zgodovina."

Na prašnem kolovozu, kjer sta med prvimi zaostala Grega Bole in Simon Špilak, je bil v koridorjih gledalcev s padci in okvarami koles zares pekel. Še najbolje sta ga preživela Menčov in Vinokourov (zaostala sta 53 sekund). Ta je sijajno reševal tudi "revolveraša" Alberta Contadorja, a ga je na koncu izgubil izza zavetrja zaradi počene zračnice. Vprašanje je, ali je to storil vede ali nevede. Eden od osmoljencev je bil Lance Armstrong. Dolgo se je sijajno držal, potem pa mu je počila zračnica na predzadnjem odseku kock, 18 kilometrov pred ciljem. S Popovičevo pomočjo se je rešil v drugo zasledovalno skupino (zaostanek 2:08). "No, žoga je okrogla. Okvara. Smola. Glavo gor in naprej," se opogumlja Lance Armstrong, ki je bil med tistimi, ki so pojedli največ prahu. V cilj je pripeljal umazan kot rudar ali dimnikar. V podaljšanem repu Lancejeve skupine so bili tudi Sastre, Basso, Leiphimer, Klöden ter Slovenca Jani Brajkovič in Kristjan Koren. "Bilo je pestro in napeto do skrajnosti, padec starejšega Schlecka je bil le pika na i. Bil sem ob Ivanu Bassu, pripravljen, da mu zamenjam kolo ob morebitni okvari, in seveda z nalogo, da čim manj zaostanemo za Cancellaro. Na koncu sem bil povsem izčrpan," je delček vožnje opisal Kristijan Koren, ki je v zadnjih 15 kilometrih v skupino potegnil še Janija Brajkoviča, tudi nesrečnika prazne zračnice. "Ozadje? V ponedeljek se je Saxo čakalo, danes je bilo vse prav nasprotno. Čakali so na to. O dvoličnosti bo zagotovo kaj govora," je pristavil Primorec, sedaj 36. v skupnem seštevku.