Fakulteta za humanistične študije v Kopru prihodnje študijsko leto namreč ne bo podaljšala pogodb 35 pedagoškim delavcem, do zmanjševanja delovnih obveznosti in nezmožnosti zagotavljanja dela pa je po besedah dekanje Vesne Mikolič prišlo zaradi upoštevanja rektorjevih usmeritev za racionalizacijo.

Dvajset sodelavcev omenjene koprske fakultete - med njimi so Sandra Bašić Hrvatin, Lucija Čok, Darko Darovec in Jože Pirjevec - v odprtem pismu opozarja na "izjemno težek" položaj humanistike v Sloveniji ter na težave, s katerimi se od uvedbe bolonjskega sistema soočajo pri sistemu državnega financiranja.

Kot pojasnjujejo podpisniki, so se letos dokončno iztekli še zadnji nebolonjski programi in so štiriletne programe nadomestili triletni, kar je imelo za posledico zmanjšanje pedagoškega kadra. Kljub neustreznemu financiranju s strani države so, tako avtorji pisma, uspeli doseči, da ni treba ukiniti nobenega študijskega programa.

"Pri tem je vsekakor zelo boleče, da vsaj v naslednjem študijskem letu vsem dosedanjim sodelavkam in sodelavcem ne bo mogoče zagotavljati dela, bodo pa ohranjene možnosti nadaljnjega uspešnega razvoja tudi z njihovim ponovnim vključevanjem v akademsko skupnost," dodajajo.

Tako je po njihovem razumljiva osebna stiska tistih, ki jim ne bodo podaljšane pogodbe o zaposlitvi, obenem pa ostro zavračajo obtožbe o kadrovskih čistkah in opredeljevanje fakultete kot skupka "nekritičnih" in "povprečnih" profesorjev in asistentov.

"Dosežki učiteljev in študentov koprske Humanistike so s tem načinom informiranja javnosti razvrednoteni, saj sta z obtožbami zaznamovana ugled in delovanje fakultete," so prepričani podpisniki. Kot dodajajo, tudi ne bodo dopustili, "da skupina, ki akademske skupnosti ne razume kot celote, povezane v duhu humanistične izobrazbe, deluje proti fakulteti z namenom njene javne diskreditacije".

Vodstvo FHŠ se je danes sicer sestalo s pravnikom Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Tonetom Seliškarjem. Pretresli so primere štirih pedagoških delavcev, članov Sviza, ki imajo s fakulteto sklenjene pogodbe za določen čas, fakulteta pa jim v prihodnjem šolskem letu pogodb ne namerava podaljšati.

Kot je za STA pojasnil Seliškar, se s fakulteto niso uspeli dogovoriti, da bi delavcem podaljšala pogodbe, kar bi bila zanje edina sprejemljiva rešitev. Pogoji za vložitev tožb, s katerimi bi izpodbijali legalnost pogodb o delu, po mnenju Seliškarja obstajajo, saj so bili nekateri od štirih delavcev na fakulteti s pogodbami za določen čas zaposleni tudi do šest let. Predstavniki zaposlenih so za STA dejali, da želijo dobiti to, kar jim po pravnih predpisih pripada.

V primeru, da bi se štirje delavci odločili za vložitev tožb, bi postopek po mnenju Seliškarja utegnil trajati tudi več kot dve leti. Če bi fakulteta tožbe izgubila, bi strošek, ki bi ga morala plačati, če bi postopek trajal tri leta, po njegovem utegnil doseči med 300.000 in 400.000 evrov.

Pri odločanju o tem, komu se na FHŠ ne bo podaljšalo pogodbe, za vse zaposlene niso bili uporabljeni enaki pogoji, je po današnjem sestanku še menil Seliškar. O nepodaljševanju pogodb so želeli govoriti tudi z rektorjem Univerze na Primorskem Radom Bohincem, ki pa je še vedno na dopustu. Pričakujejo pa, da se bodo z Bohincem sestali v prihodnje.