V celotni regiji, ki jo raziskava zajema - vsa Evropa, Bližnji vzhod in območja nekdanje Sovjetske zveze -, je sicer le osem odstotkov lokalnih internetnih ponudnikov popolnoma pripravljenih na IPv6, so danes še sporočili z ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, kjer dodajajo, da je Slovenija glede na te podatke prepričljivo na prvem mestu.
Slovenija se je po navedbah ministrstva odlično izkazala tudi pri analiziranju sposobnosti in pripravljenosti dostopanja do vsebin, ki so na IPv6. Tudi tu je z 9,5 odstotka pri odjemalcih in s 23 odstotki pri razreševanju naslovov močno nad povprečjem.
Kot pravijo na ministrstvu, so za ta napredek najbolj zaslužni strokovnjaki javnega zavoda Akademska in raziskovalna mreža Slovenije (Arnes), ki zagotavlja omrežne storitve organizacijam s področja raziskovanja, izobraževanja in kulture, ter neprofitnega Zavoda GO6, ki skupaj s še nekaterimi partnerji skrbijo za pravočasen in tehnološko učinkovit prehod na IPv6.
"Uvedba internetnega protokola šeste verzije in znanja, ki se pri tem akumulira, pomeni nov mednarodni konkurenčni preboj slovenskega računalništva," poudarja državni sekretar na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Jozsef Györkös.
Prehod na novi protokol je po pojasnilih ministrstva potreben, ker naj bi čez približno leto in pol zmanjkalo unikatnih naslovov protokola IPv4, s katerimi se različne naprave povezujejo v svetovno omrežje. Vendar pa to ni edini razlog, med njimi je tudi to, da so zaradi kompleksnosti omrežij usmerjevalni mehanizmi že na robu zmogljivosti.
Protokol IPv6 zagotavlja ne le bistvenega povečanja naslovnega prostora, pač pa tudi povečanje učinkovitosti usmerjanja, izboljšano mobilnost in kakovost storitev, nadgradnjo varnostnih rešitev in poenostavitve upravljanja.
