Ste končno zdravi?

Zastavili ste mi vprašanje, na katerega lahko odgovarjam dolgo časa. Imate čas?

Imamo. Kar z besedo na dan.

Po lanski sezoni, ko se nikakor nisem našla, sem se septembra odločila, da grem zaradi bolečin v hrbtenici vendarle v Strasbourg, kjer se je nekoč zdravil tudi Primož Kozmus. Opravili so mi manjši operativni poseg, po katerem naj bi bila poškodba odpravljena, a se je vse skupaj šele zapletlo. Bolečine so bile tako močne, da nisem mogla niti voziti avta niti spati. O atletiki nisem niti razmišljala, kaj šele, da bi pomislila na močne treninge. Ves čas mi je stal ob strani ortoped Rasto Stok, ki me je poslal h kolegu Vengustu na ortopedsko kliniko. Ta je ugotovil, da imam počeno vretence. Januarja sem bila operirana, kasneje pa sem na novo zaživela. Kar zadeva hrbtenico, lahko rečem, da sem zdrava. Naj poudarim, da sem izjemno hvaležna Stoku in Vengustu.

Toda s tem poškodb še ni bilo konec, mar ne?

Ko sem končno začela trenirati, so se pojavile bolečine v tetivi. Te so mi vzele precej treninga. Vadila sem lahko namreč le štirikrat tedensko, saj sem po vsaki vadbi potrebovala dan počitka.

V tej sezoni ste tekmovali le 12. avgusta v Mariboru, kjer pa ste bili po rezultatu daleč od vrhunskih rezultatov. Kako to?

Prva tekma je vedno zelo težka. Imela sem precejšnja pričakovanja, saj še danes trdim, da sem bila pripravljena na skok okrog 14,20 m. Hkrati sem poskušala nov zalet, delala prestope, edini veljaven skok pa sem dosegla brez zadnjega skoka. Po tekmi sem bila zelo razočarana. Začela sem se še pogosteje spraševati, kakšen je sploh še smisel, da se ukvarjam z atletiko. V tej fazi pa so prišli do izraza moji najbližji. Težko opišem z besedami, kako hvaležna sem soprogu, družini in najbližjim prijateljem, ki me ves čas spodbujajo. Govorijo mi, naj ne obupam ter vztrajam naprej.

Še ta mesec bo v Barceloni evropsko prvenstvo. Boste odpotovali?

Zanesljivo! A še ne vem, če na evropsko prvenstvo, saj me prihodnji teden v Barceloni čaka mednarodni miting. Čez 14 dni bo v Velenju državno prvenstvo. Na podlagi dosežkov na omenjenih tekmah se bom odločila, kako naprej. Če bom dosegla rezultat med 14,30 in 14,50, bom šla na evropsko prvenstvo, saj bi se lahko s takšno daljavo uvrstila v finale. V nasprotnem primeru bom ostala doma.

Finale evropskega prvenstva bi bil za vas enak dosežek kot kolajna?

Tako je. Nisem nerealna, ne živim v iluzijah. Če bi mi uspel takšen dosežek, bi bila srečna kot že dolgo ne.

Kaj pa, če se vam tekme ne posrečijo?

O tem zdaj ne razmišljam. Osredotočam se na trening in razmišljam pozitivno. Na treningih mi gre dobro.