Državljani EU ocenjujejo, da v njihovi državi v revščini živi kar tretjina prebivalcev. Med njimi je več žensk kot moških, pri čemer revščina najbolj ogroža starejše osebe, fizične delavce z nižjo izobrazbo, samozaposlene in brezposelne.

Šestina Evropejcev (17 odstotkov) je navedla, da je njihovemu gospodinjstvu v preteklem letu vsaj enkrat zmanjkalo denarja za poplačilo rednih računov, nakup živil in drugih izdelkov vsakdanje potrošnje (v Sloveniji se je v takem položaju znašlo 12 odstotkov vprašanih), vsak peti pa je s težavo poravnaval položnice in kreditne obveznosti. S plačevanjem stanovanjskih računov in kreditnih obveznosti ima težave kar 58 odstotkov Grkov ter več kot 40 odstotkov Latvijcev, Portugalcev, Bolgarov in Maltežanov. Med Slovenci je takih "le" 10 odstotkov.

Skoraj 30 odstotkov državljanov EU je imelo v zadnjih šestih mesecih težave pri kritju stroškov zdravstvenega varstva, 12 odstotkov pri otroškem varstvu, dobra petina pa pri zagotavljanju dolgoročne oskrbe za družino. V Sloveniji stroške zdravstvenega varstva s težavo poravnava 31 odstotkov, stroške otroškega varstva pa 11 odstotkov ljudi. Bistveno "nad" povprečjem pa smo pri oskrbi družine, s čimer ima težave kar 44 odstotkov vprašanih; višji delež imajo le Grki, Bolgari in Romuni.

Vsak tretji Slovenec pričakuje, da bo še slabše

Da se bodo razmere v prihodnjem letu še poslabšale, ocenjuje 28 odstotkov državljanov, kar je za kar 5 odstotnih točk bolj pesimistično kot marca letos. Najbolj črnogledi so Grki in Romuni, med katerimi jih poslabšanje pričakuje kar 73 odstotkov, medtem ko so najbolj optimistični v skandinavskih državah (Danska, Finska in Švedska) - da bo slabše, meni le vsak deseti. Slovenci smo med bolj pesimističnimi, saj poslabšanje pričakuje tretjina vprašanih.

Nepričakovani stroški v višini 1000 evrov bi pomenili težavo za 60 odstotkov državljanov EU oziroma 63 odstotkov Slovencev, 44 odstotkov Evropejcev oziroma 48 odstotkov Slovencev pa se ubada s skrbmi, ali bodo lahko dnevno poravnavali račune ter nakupe živil in drugih izdelkov vsakdanje potrošnje. Kar 16 odstotkov Grkov in 14 odstotkov Latvijcev celo pričakuje, da bodo zaradi finančnih težav prisiljeni poiskati cenejše stanovanje; v EU je takih 5 in v Sloveniji 3 odstotke vprašanih.

Vsak šesti Evropejec ni prepričan, da bo v naslednjih 12 mesecih obdržal sedanjo službo, kar polovica pa jih meni, da je malo ali sploh ni verjetno, da bi v primeru izgube službe v pol leta našli novo delovno mesto. Glede ohranitve službe so najbolj pesimistični Litovci, Grki, Romuni, Bolgari, najmanj možnosti pri iskanju nove pa poleg Grkov vidijo Španci, Italijani in Irci. Med Slovenci o ohranitvi službe dvomi 17 odstotkov vprašanih, medtem ko jih 45 odstotkov ne verjame, da bi v pol leta dobili novo.

Več kot polovica Slovencev ne pričakuje dostojne pokojnine

Več kot polovica Evropejcev oziroma 54 odstotkov Slovencev meni, da pokojnine ne bodo zadostovale za dostojno življenje. Vsak četrti Slovenec pričakuje, da bo prejemal nižjo pokojnino, kot je pričakoval, prav tako vsak četrti meni, da bo moral zanjo delati dlje. Skoraj tretjina Slovencev ocenjuje, da bodo morali za dostojno pokojnino še dodatno privarčevati. Bolj pesimistični od Slovencev so le še Nemci, Grki in Francozi.

Značilno je, da je zaskrbljenost glede pokojnin obratno sorazmerna s starostjo vprašanih. Medtem ko več kot tretjina mlajših od 40 let ocenjuje, da bo odšli v pokoj pozneje in bo zanj treba dodatno varčevati, tako meni le dobra četrtina starih od 40 do 55 let, 13 odstotkov starih od 55 do 64 let in samo 4 odstotki starejših od 64 let. Vprašani v starostni skupini od 25 do 55 let so tudi najmanj prepričani o tem, da bi pokojnine lahko zadostovale za dostojno življenje. Bolj optimistični so upokojenci, generacija po 55. letu, ki se pripravlja na odhod v pokoj, pa tudi mlajši od 25 let, ki se s temi vprašanji očitno še ne ukvarjajo.