Kot je v uvodni predstavitvi dejala ministrica za kulturo Majda Širca, lahko javna predstavitev mnenj odpravi morebitna nerazumevanja zakonskega predloga, predvsem pa lahko nadgradi besedilo na tistih mestih, kjer so za zainteresirano javnost vprašanja še odprta. Med kvalitetami, ki jih predlog zakona o Slovenskem filmskem centru prinaša, so po njenih besedah nove spodbude, transparentnost, vztrajanje na avtonomiji, stimulacije za iskanje partnerjev in odblokiranje sedanjih krčev filmske industrije.
Kot je še dejala, želijo z novim zakonom filmu dati boljše okvire. "Statusa quo" ne želijo ohranjati, saj bi le ta povzročil mrk slovenskega filma. Kar pa se tiče proračunskih sredstev za film, se ta kljub gospodarski krizi tudi z zadnjim rebalansom niso zmanjšala, za avdiovizualno področje pa so se celo povečala. Sredstva za delovanje in sofinanciranje filma so se po ministričinih besedah leta 2000 dalje procentualno polagoma povečala in se še povečujejo. Poleg tega bodo po njenih zagotovilih slovenskemu filmu v prihodnjih proračunih namenili še več sredstev.
Po besedah predsednika Društva slovenskih filmskih ustvarjalcev Igorja Koršiča je predlog zakona o Slovenskem filmskem centru slab in pomeni nadaljevanje agonije slovenske kinematografije. Kot je dejal, predlog ni nastal na podlagi kakovostne analize obstoječega stanja in rešuje bolj neko "državno-pravno zagato". Sicer pa so, kot je dejal, pripravljeni sodelovati in ministrstvu pomagati pri popravljanju predloga zakona, vendar le pod pogojem, če se ministrstvo zaveže, da jim bo omogočilo takojšnjo pripravo strateškega načrta za film, ki pa ga bo pripravila stroka.
Zelo kritičen je bil do predloga zakona o Slovenskem filmskem centru predsednik Društva slovenskih filmskih režiserjev Martin Srebotnjak, ki se je ob koncu vprašal, ali je predlog zakona sploh mogoče v zakonodajnem postopku ustrezno popraviti tako, da bo upravičil svoje poslanstvo in dobre namene. Režiser in profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Marko Naberšnik od novega zakona sicer, kot je dejal, "ne pričakuje čudežev", bi si pa v prihodnosti predvsem želel povečanje finančnih sredstev na področju filma.
Ida Weiss iz Društva filmskih producentov Slovenije se je posvetila definiciji nizkoproračunskega filma, predsednik Društva filmskih producentov Slovenije Jožko Rutar pa sestavi sveta Slovenskega filmskega centra in v predlogu zakona določeni podpori, ki naj bi jo slovenskemu filmu nudile televizijske hiše. V zvezi s slednjim je opozoril, da v zakonskem predlogu niso predvidene nobene sankcije. Direktor studia Viba film Gregor Pajić je izpostavil izključenost Vibe iz predloga zakona. Poudaril je, da ne vedo, kako bo zakon vplival na izvajanje javne službe, ki jo studio Viba film opravlja, zato je predlagal, da Vibo vključijo v zakonski predlog.
Direktor festivala animiranega filma Animateka Igor Prassel je izpostavil, da v predlog zakona niso vključeni festivali, razen Festivala slovenskega filma, pa čeprav imamo v Sloveniji okrog 15 različnih festivalov, ki pokrivajo od animiranega do kratkega, dokumentarnega in eksperimentalnega filma. Menil, je da bi bilo zakonu potrebno dodati člen, ki bi Slovenski filmski center zavezal k sofinanciranju izvedbe tudi drugih slovenskih filmskih festivalov. Državni sekretar na ministrstvu za kulturo Stojan Pelko je izpostavil, da so k predlogu zakona, ki je že doživel prvo splošno obravnavo v državnem zboru, že pripravljeni nekateri amandmaji, ki se tičejo sestave sveta Slovenskega filmskega centra, sankcij, ki bodo doletele televizijske hiše, če te ne bodo izpolnjevale z zakonom določenih obveznosti, pa tudi stika s filmskim studiem Viba film.
