"Nova ustava je bila sprejeta kljub divjim napadom nasprotnikov," je novinarjem dejala Otunbajeva. "Narod je naredil konec obdobju avtoritarnega in družinskega vodenja," je dodala, pri čemer je imela v mislih režim odstavljenega predsednika Kurmanbeka Bakijeva, ki je večino položajev v državi podelil članom svoje družine.

Okoli 2,5 milijona volivcev je odločalo o zmanjšanju pristojnosti predsednika države, s čimer bi Kirgizistan postal prva srednjeazijska parlamentarna republika. Predlagane ustavne spremembe poleg tega omejujejo politično moč posamičnih strank in tlakujejo pot za izvedbo parlamentarnih volitev. Referendum je potekal ob strogih varnostnih ukrepih, udeležilo pa se ga je okoli 65 odstotkov volivcev.

Varnostni ukrepi so bili najostrejši na jugu države v mestu Oš, kjer so nedavno izbruhnili neredi med Kirgizi in Uzbeki, ki so terjali 2000 življenj, okoli 400.000 ljudi pa je zapustilo domove. V Ošu je svoj glas oddala tudi predsednica začasne vlade Roza Otunbajeva, ki je ob glasovanju izjavila, da bo današnji referendum svetu pokazal, da je Kirgizistan enoten.

Z referendumom do legitimizacije začasne vlade

Referendum o ustavnih spremembah je razpisala začasna kirgiška vlada pod vodstvom premierke Otunbajeve, ki želi z njim tudi legitimizirati svojo oblast, okrepiti demokratične strukture v državi in povrniti politično stabilnost, ki se je zamajala prav zaradi medetničnega nasilja. Tik pred referendumom so sicer kirgiške oblasti sporočile, da se je na domove že vrnilo kakih 70.000 beguncev.

Referendum je opazovalo okoli 170 tujih in 1200 domačih opazovalcev iz nevladnih organizacij, civilnih združenj in političnih strank. Številne nevladne organizacije pa so opozarjale na nevarnosti, ki jih prinaša izvedba referenduma v nestabilnih razmerah po aprilskem prevratu, ki je z oblasti odnesel dotedanjega predsednika Bakijeva.

Da bi preprečila morebiten nov izbruh nasilja, je Organizacija pogodbe o kolektivni varnosti (CSTO) v Kirgizistan poslala posebne enote, ki naj bi pomagale tamkajšnji policiji in vojski pri zagotavljanju varnosti. Obenem je sicer CSTO zavrnil možnost, da v Kirgizistan napoti oborožene vojake.

Referendum so pozorno spremljali v Rusiji in ZDA. Obe državi imata namreč v Kirgizistanu vojaški bazi, pri čemer je ameriška v Manasu ključna za oskrbo sil v Afganistanu.