Preiskava HRW je pokazala, da je bilo nasilje, predvsem napadi na uzbeške soseske, "sistematično in, vsaj v nekaterih primerih, dobro organizirano". Začasne kirgiške oblasti v Biškeku odgovornost za izbruh nasilja sicer pripisujejo nekdanjemu predsedniku države Kurmanbeku Bakijevu in njegovim sorodnikom. Bakijev je po aprilskih nemirih zbežal iz države.
Kot med drugim opozarja HRW, so napadalci ob vdorih v kraje in soseske, kjer živijo etnični Uzbeki, za podiranje barikad uporabljali celo oklepna transportna vozila. To so priznale tudi kirgiške varnostne sile, a so obenem navedle, da so nasilneži orožje in oklepne transporterje ukradli iz bližnjih vojaških baz, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
V HRW zato priznavajo, da ne morejo zagotovo trditi, da so bile varnostne sile neposredno vpletene v napade, vendar pa bi moralo biti to vprašanje stvar neodvisne mednarodne preiskave. "Potrebno bi bilo izvesti mednarodno preiskavo, v kateri bi ugotovili, kaj se je zgodilo, prepoznali odgovorne in zagotovili, da se takšno nasilje nikoli več ne bo ponovilo," menijo.
Ob tem opozarjajo še, da bi lahko vztrajanje kirgiške prehodne vlade pri izvedbi nedeljskega referenduma o ustavnih spremembah ter naseljevanju na desettisoče beguncev na nevarna območja še dodatno zaostrilo že tako napeto situacijo. "Prehodna vlada ni pojasnila, kako bo zagotovila, da bodo begunci in posamezniki, ki so v nasilju ostali brez identifikacijskih dokumentov, lahko glasovali," izpostavlja HRW.
Oblasti v Biškeku so sicer sporočile, da z današnjim dnem ukinjajo policijsko uro v nemirnem mestu Oš na jugu države, čeprav so lokalne oblasti zaradi zagotovitve varnosti želele njeno podaljšanje. Prehodna vlada se je odločila, da bo njihovo prošnjo preučila po izvedbi referenduma. Je pa zagotovila, da bodo v mestu in po vsej regiji še naprej veljali strogi varnostni ukrepi, še poroča AFP.
Ameriška tiskovna agencija AP medtem poroča, da so preiskovalci v južnem Kirgizistanu danes začeli z ekshumacijo trupel tistih, ki so bili ubiti v nemirih. Oblasti vztrajajo, da je izkopavanje nujno za točnost preiskave. Številna trupla namreč niso bila uradno identificirana, saj muslimanska tradicija zahteva čimhitrejši pokop.
Predstavniki začasne vlade poudarjajo, da je ekshumacija predvsem v prid samih žrtev in njihovih svojcev, saj bo omogočila izplačila odškodnin. Kljub temu se je na pokopališču v večinsko uzbeški soseski, kjer je potekala ekshumacija, zbrala jezna množica prebivalcev, ki ostro nasprotujejo odpiranju grobov.
