Po poskusnem oddajanju so dovoljenje za stalno frekvenco 89,1 MHz dobili le v "timesharingu" z Radiom RAP Polzela in 2. decembra 1996 je Radio Goldi začel oddajati program vsak dan.

Leta 2006 je Radio Goldi na javnem razpisu dobil samostojno in celodnevno frekvenco ter malo manj kot leto pozneje status radijske postaje lokalnega pomena. Po preverjanju Agencije za pošto in elektronske komunikacije maja letos je bil ponovno potrjen s še višjim odstotkom lastne produkcije od prijavljene v radijskem dovoljenju.

Prva lastnika radia sta bila Jože Škorjanc in Ludvik Miklavc, drugi Janez Kurbus, nato pa je bila radijska postaja prodana skupini lastnikov, od katerih se je sodelavcem radia kot lastnik predstavil le Leo Oblak in povedal, da se studio v Žalcu zapira.

Ustvarjalci Radia Goldi smo več kot 15 let živeli v prepričanju, da je tisto, kar je deklarirano v zakonu o medijih, veljavno tudi za nas. Namreč, zakon o medijih v 4. členu med drugim določa, da Republika Slovenija podpira medije pri ustvarjanju in razširjanju programskih vsebin, ki so pomembne tudi za zagotavljanje pluralnosti in raznolikosti medijev, za vzpodbujanje kulturne ustvarjalnosti na področju medijev in za kulturo javnega dialoga. Radio Goldi je imel več avtorskih oddaj, ki so vključevale področja literature, planinstva, turizma, gospodarstva, naravnega zdravilstva, kulinarike, glasbe, športa, dogodkov iz preteklosti. Tedenska verska oddaja, kontaktni program, voščila poslušalcev in ne nazadnje tudi osmrtnice so pritegnili mnogo poslušalcev, ki so zdaj ostali brez svojega radia.

Zastavili smo tudi novinarsko vprašanje ministrstvu za kulturo o izginjanju malih radijskih postaj. Odgovor je bil: "Pri povezovanju v mreže ne gre za lastniške povezave - lastništvo v medijih je urejeno v določbah od 56. do 63. člena Zakona o medijih, prav tako pa je potrebno pripomniti, da Agencija za promet in elektronske komunikacije nima nobene vloge pri nakupih radijskih postaj, ampak soglasje za pridobitev lastniških deležev izda Ministrstvo za kulturo pod pogoji iz 58. člena Zakona o medijih, ampak za povezovanje programskih vsebin medijev. Radijski programi, ki so povezani v mrežo, tako še vedno obstajajo kot samostojni oz. posamezni medij, vendar povezani radijski programi le odstopijo svojo frekvenco radijski mreži z namenom oddajanja skupnega, tj. mrežnega programa. Na takšen način lahko več radijskih postaj uporablja eno frekvenco, posledično pa lahko posamezna radijska postaja doseže večji obseg poslušalcev. Povezani programi morajo skladno z določili 83. člena Zakona o medijih še vedno oddajati program, za katerega so pridobili dovoljenje in frekvenco, saj se zaradi povezovanja v mrežo ne sme bistveno spremeniti njihova programska zasnova. Če pa bi do tega prišlo, morajo povezani radijski programi pred vstopom v mrežo pridobiti predhodno soglasje APEK-a. Nadalje morajo povezani radijski programi oddajati na območju, za katero jim je bilo izdano radijsko dovoljenje, najmanj dve uri programa lastne produkcije dnevno, v preostalem oddajnem času pa lahko oddajajo mrežni program."

Mnogo poslušalcev je razočaranih obžalovalo prenehanje Radia Goldi. Svoje občutke so tudi zapisali. T.Š. je v knjigi gostov na spletni strani Radia Goldi zapisal: "Z obžalovanjem sprejemam novico o koncu Radia Goldi. Vaše planinske oddaje so bile boljše od katerih koli drugih v Sloveniji, izredne tudi literarne, še posebej pa Frenkova glasba. Čudim se, da lokalne oblasti niso zaznale pomena radia za spodnjesavinjsko področje in so tako dopustile prosti lov novodobnih kapitalistov na oddajnike in frekvence. Zdaj boste pač poslušali, kar bo lastnikom plačala neformalna mreža politične in gospodarske moči iz Ljubljane. Ta politika je ravno nasprotna od proglašane."

In ta resničnost nam je vsem odvzela Radio Goldi. Zakonski okviri pa so le baloni pravil v Sloveniji, ki jih lahko vsak "turbokapitalist" odvrže pod nebo in jih prekrijejo oblaki, kot tudi ljudi, ki smo s srcem ustvarjali in poslušali Radio Goldi. Je res smisel življenja pogoltnost in uničevanje? Ali pa samo zgodba zaslužka? Lokalne oblasti si iščejo predvsem podporo volilcev, ne pa potrditve njihovega zaupanja. Izjeme so redke, a toliko bolj dragocene.