"V Evropi in ZDA obstaja precej široko soglasje o naklonjenosti uvedbi bančnega davka in prestrukturiranju bančnega sektorja," je dejal Schäuble. "To se ne bo zgodilo po vsem svetu. A če to storimo hkrati z ZDA, bo pomemben korak," je poudaril nemški finančni minister v pogovoru za radio RBB.
Velika Britanija, Francija in Nemčija so že izrazile pripravljenost na uvedbo nekakšnega novega davka v bančnem sektorju, ki so ga morale po izbruhu finančne krize z milijardami državnih sredstev reševati pred propadom. Schäuble se ob tem zaveda, da bo dogovor o takšnem davku težko sprejeti na srečanju skupine G20, ki združuje razvite države in države v razvoju. "Toda, če po Torontu ugotovimo, da tega ne bo mogoče izvesti globalno, bomo to storili sami v Evropi," je napovedal.
V ločenem pogovoru za časnik Börsen Zeitung pa je Schäuble ZDA pozval k večji javnofinančni disciplini. Izpostavil je velik proračunski primanjkljaj največjega svetovnega gospodarstva in ob tem ocenil, da "pretiran javnofinančni primanjkljaj predstavlja oviro globalni rasti". Dodal je tudi, da stimulacijski ukrepi in velika poraba ZDA ne spodbujajo sprememb na trgu dela.
V ZDA namreč poudarjajo, da z javnofinančnim varčevanjem in umikom protikriznih spodbud ne gre preveč hiteti, da se tako ne bi ogrozilo okrevanje svetovnega gospodarstva. V ZDA se bojijo, da bo prehiter zasuk k varčevanju v Evropi negativno vplival na ameriško in svetovno gospodarsko okrevanje. O tem bo tekla beseda tudi na vrhu G20.
