"Skrb za državo ni le skrb za njene meje, za njeno ozemlje in njeno morje," meni Cukjati. Prav tako pomembna je po njegovih besedah "skrb za vse tisto, kar je znotraj teh meja". "To je skrb za demokratično svobodo in pravno državo, skrb za pravično in solidarno družbo, skrb za gospodarski razvoj in spoštovanje človeka kot samostojne osebnosti," je opozoril.
"Letošnja spomladanska afera je razkrila ne ravno spodbudno delovanje pravne države. Vse pogostejši so primeri, ko kmetijsko zemljišče potem, ko ga prevzame 'pravi' kupec, nenadoma postane zazidljivo," je dejal. "Kljub številnim političnim razpravam se še vedno pojavljajo prikrojeni javni razpisi in nenavadni izbori izvajalcev, da ne omenjam kartelnih povezav, ki jim tako težko stopimo na prste," je dodal.
Po Cukjatijevem opozorilu se zgodi, da "celo visoki politiki v imenu države omogočajo posle podjetjem, s katerimi so lastniško povezani". "Mnogi menedžerski prevzemi se tudi v času recesije nadaljujejo po znanem scenariju, ki vključuje izčrpavanje podjetij in reprogramiranje njihovih kreditov s pomočjo državnih sredstev," je dejal.
Kako naj slovenska demokracija zori, če nimamo odprtega medijskega prostora? se je vprašal in bil ob tem kritičen do poročanja treh glavnih slovenskih dnevnikov pred referendumom o arbitražnem sporazumu s Hrvaško.
Prav je, da vedno znova soglasno obsojamo fašizem in nacizem, je prepričan. A po njegovih besedah bi bilo še bolj prav, če bi bili "sposobni soglasno obsoditi tudi komunistični totalitarizem". "Če bi torej zmogli univerzalno sočutje do trpečega človeka, ne glede na to, kdo je ta človek in kdo je to trpljenje povzročil," je poudaril.
"Če kdaj, potem danes potrebujemo univerzalno etično načelo, kratek, jasen in vseobsegajoč 'predpis', dušo skupnega življenja in politične skrbi za državo," je še dejal podpredsednik državnega zbora.
