Vajeti družbe in njene sanacije so včeraj iz rok menedžerjev, ki imajo še vedno v lasti skoraj 70 odstotkov Merkurja, tudi uradno prevzele banke in Sava. Iz nadzornega sveta Merkurja sta odstopila njegova predsednica Marta Bertoncelj, ki je tudi direktorica Merfina, podjetja v lasti Merkurjevih menedžerjev, in Jakob Piskernik, ki je Merkurjevo upravo vodil pred Kordežem. Delničarji so na včerajšnji skupščini v Merkurju imenovali Matevža Slapničarja iz Gorenjske banke in Antonijo Pirc iz Save. Preostala dva člana naj bi v nadzorni svet, v katerem bodo po novem sedeli štirje predstavniki kapitala, imenovale banke. Konzorcij teh bo vodila NLB, natančneje član njene uprave Marko Jazbec, svetoval pa naj bi mu tudi nekdanji prvi mož Gorenjske banke Zlatko Kavčič, ki je nadzorni svet v Merkurju vodil, preden so družbo leta 2007 prevzeli menedžerji na čelu s Kordežem.

Kako bodo banke in lastniki v prihodnjih mesecih reševali Merkur, včeraj ni bilo mogoče uradno izvedeti. Po naših informacijah naj bi kratkoročno sanacijo izpeljali po dveh frontah: medtem ko naj bi novo vodstvo Merkurja banke skušalo prepričati o reprogramu kratkoročnih posojil (teh je imel Merkur d.d. konec lanskega leta za 282 milijonov evrov), bo vsaj enako pomemben tudi dogovor z dobavitelji, pri katerih ima Merkur že za več kot 50 milijonov evrov zapadlih terjatev.

"Ker Merkur ne plačuje dobaviteljev, od njih ne dobiva 'robe', zato ne more ohranjati ravni prodaje. Poleg tega je družba v zadnjem času skoraj celotni sveži denarni tok namenila za financiranje lastninjenja," nam je včeraj dejal neimenovani sogovornik blizu Merkurja. "Treba bo zagotoviti sredstva. Kako, pa prepuščam novi upravi," je včeraj za Dnevnik dejal Jakob Piskernik. Po nekaterih ocenah bi lahko Merkur s posojilom, s katerim bi poplačal obveznosti do dobaviteljev, prodajo povečal za najmanj deset odstotkov. S tem bi se obudil denarni tok, iz katerega bi se nato lahko poplačale banke.

Poleg dejanskega finančnega stanja Merkurja, ki ga za zdaj ne poznajo niti banke, je največja neznanka pri sanaciji Merkurja njegova povezava z Merfinom. Viri blizu bank namreč trdijo, da želijo reševati le Merkur, ne pa tudi njegovih lastnikov, torej menedžerjev. Sploh glede na dejstvo, da so ti v zadnjih mesecih z nekaterimi potezami (preprodajo nepremičnin, prenosom nekaterih trgovskih centrov na podjetje HTC Dva...) še dodatno izčrpali Merkur na račun Merfina. Posle med Merkurjem in Merfinom naj bi banke natančneje preiskale s skrbnim ekonomskim in pravnim pregledom Merkurja.

Pričakovati torej je, da bo več od skupaj osemnajst bank upnic še pred začetkom resnejših pogovorov o sanaciji zahtevalo umik Merfina iz lastništva Merkurja. To lahko banke teoretično storijo na dva načina: ali bodo Merfinu, ki ima pri bankah po neuradnih podatkih še vedno od 120 do 150 milijonov evrov, zasegle zastavljene delnice Merkurja ali pa bo Hypo Alpe Adria Bank z zasegom deležev, ki jih imajo menedžerji, postala največja lastnica Merfina.

Od včeraj je jasno, da si želijo banke upnice ohraniti Merkur v dosedanjem obsegu z vsemi tremi divizijami (Merkur, Mersteel in Big Bang). Iz Mercatorja so sporočili, da so včeraj ustavili aktivnosti glede strateškega povezovanja z Merkurjevo trgovsko divizijo, je pa Mercator v bodoče še vedno odprt za druge oblike strateškega povezovanja. "Po dogovoru lastnikov in vodstva Merkurja ter ob načelni podpori bank upnic se je za prihodnost podjetij iz skupine Merkur in njihovih poslovnih partnerjev med vsemi opcijami kot najboljša izkazala možnost, da Merkur Group ohrani svojo celovitost. Sedanje težave namreč izvirajo iz pomanjkanja likvidnih sredstev in posledično slabše oskrbe z blagom. Prodaja Merkurja na ravni skupine je tako v primerjavi z najboljšimi leti za tretjino nižja. Divizija Big Bang tudi v teh razmerah posluje nemoteno, v divizijah Merkur in Mersteel pa bi, upoštevajoč pozitivne signale s trga, s pridobitvijo ustreznih finančnih virov takoj lahko zagotovili ponovno rast prodaje," so včeraj sporočili iz Merkurja.

primoz.cirman@dnevnik.si

vesna.vukovic@dnevnik.si