Konec junija se izteče rok za dokapitalizacijo Kompasa v višini 15 milijonov evrov. Bo dokapitalizacija uspela?

Večino predvidenih sredstev smo prejeli, prihodnji teden pa pričakujemo še zadnje nakazilo.

Kdo bo dokapitaliziral Kompas?

Adriatica.net (več kot 90-odstotni lastnik Kompasa, op. p.).

Zakaj k dokapitalizaciji ni pristopilo nobeno slovensko podjetje?

Slovenska podjetja so bila lani povabljena k dokapitalizaciji hrvaškega podjetja Adriatica.net. Zdaj se pripravlja drugi krog dokapitalizacije. Ne vem, zakaj se nobeno podjetje ni odločilo za vlaganje, vem pa, da so sodelovala do zadnje odločitve.

Pri dokapitalizaciji podjetja Adriatica.net na Hrvaškem v višini 29 milijonov evrov cilj podjetij ni bil pridobitev večinskega lastniškega deleža, ampak da vsako podjetje, ki je v podjetje Adriatica.net vložilo svež kapital, pridobi številne posredne učinke za njihovo temeljno dejavnost. Po drugi strani so se nekatera slovenska podjetja spraševala, kaj bodo dosegla z vstopom v lastniško strukturo, če ne bodo pridobila večinskega lastniškega deleža podjetja Adriatica.net, krovnega podjetja Kompasa.

Do dokapitalizacije Kompasa bi moralo po prvotnem načrtu priti do aprila, potem pa se je ta rok prestavil na junij. Je pridobivanje svežega kapitala predstavljalo problem?

Da. Dokapitalizacija v višini 29 milijonov evrov je bila predvidena za celotno skupino Adriatica.net. Ker sredstva na Kompasov račun prihajajo postopoma in ker je bilo jasno, da vsa ne bodo prispela do določenega datuma, se je rok podaljšal.

Kot ste dejali, se pripravlja drugi krog dokapitalizacije podjetja Adriatica.net?

Za normalizacijo poslovanja, predvsem zaradi težke gospodarske situacije, 29 milijonov evrov ni dovolj. Zato se načrtuje drugi krog, ki se bo po načrtih odvil jeseni. S točnim zneskom ne razpolagam, načrtuje pa se ambiciozna vsota.

Z zaključkom prvega kroga dokapitalizacije se bodo dosegli določeni učinki; predvsem se bo izboljšala kapitalska ustreznost. Vzporedno s tem potekajo pogajanja za reprogramiranje posojil. Hkrati bo del Kompasovega kredita od največjega posojilodajalca (Zagrebačke banke, op. p.) prevzelo podjetje Adriatica.net. Na ta način se bo zmanjšala kreditna izpostavljenost Kompasa.

Pred dnevi vam je Ilirika zaradi obveznosti iz leta 2005 z začasno odredbo zablokirala transakcijski račun Kompasa.

Račun sploh ni bil zablokiran. Blokada računa v javno dostopnih bazah je bila posledica napake ene od bank (NLB, op. p.). Smo pa z Iliriko dosegli sporazum o poravnavi obveznosti. S podpisom sporazuma so bili na sodišču umaknjeni tudi vsi tožbeni zahtevki. Dogovorili smo se tudi za bolj intenzivno sodelovanje pri prodaji skladov Ilirike.

Kot je opaziti, vam iz omare padajo okostnjaki. Zakaj se novi lastniki podjetja Adriatica.net niso odločili za izredno revizijo poslovanja Kompasa, za obdobje, ko je družbo vodil še Janez Pergar?

Kompas je podjetje s tradicijo, prihodnje leto bomo praznovali šestdesetletnico. Težko ocenjujem, kakšni so bili razlogi za določene poteze v preteklosti. O izredni reviziji smo se pogovarjali. Toda stališče nadzornega sveta je bilo, da nove investitorje, ki so v Kompas vložili svež kapital, zanima prihodnost, da se podjetje stabilizira in obstane na trgu. Po njihovem mnenju preveliko posvečanje pozornosti preteklosti v tem trenutku ne bi prineslo nobenih koristi podjetju. Že tako se preveč ukvarjamo s preteklostjo.

Dejali ste, da se v tem trenutku novi lastniki podjetja Adriatica.net ne nameravajo ukvarjati s preteklostjo. Ali to pomeni, da ni izključeno, da se bo v prihodnje izvedla izredna revizija, ko se bo poslovanje Kompasa stabiliziralo?

Na to bi morali odgovoriti lastniki, ni pa izključeno, da se bo izvedla po zaključenem drugem krogu dokapitalizacije.

Kako ocenjujete drage nakupe turističnih podjetij Kompasa od podjetja Adriatica.net, ki so se realizirali po višjih cenah, kot so znašale cenitve, v času, ko je Kompas vodil Pergar?

To težko komentiram. Dejstvo je, da prevzeta podjetja v tem trenutku ne prinašajo pričakovanega donosa. V osnovi ni bila slaba ideja povezovanja mladega tehnološkega podjetja Adriatica.net z nekim tradicionalnim podjetjem. Razmišljalo se je o diviziji turizma, katere nosilec bi bil Kompas. Vsi prevzemi so bili izvedeni na osnovi te ideje. Takrat so bili tudi boljši časi za najemanje posojil, s katerimi so se prevzemala podjetja.

Je podjetje Adriatica.net, ki je lani skoraj propadlo, v letu 2006 prevzelo Kompas zaradi njegovega izrinjanja s trga?

Ocenjujem, da ni to ni bila osnovna ideja, ampak da se je Adriatica.net širila na področje, kjer deluje Kompas. Navsezadnje sta obe najpomembnejši podjetji skupine Adriatica.net - Atlas na Hrvaškem in Kompas - tisti, ki privabljata tuje turiste v regijo. To je bolj pomembno kot organizacija potovanj za domačine v tujino. Poleg tega Adriatica.net s svojim poslovanjem bolj prevladuje na svetovnem spletu, kar pa ni sporno.

Koliko poslov skupine Adriatica.net na Hrvaškem poteka preko Kompasa?

Kompas ima 18 podjetij v tujini, od katerih je največje na Hrvaškem. Pri privabljanju tujih organiziranih turistov je Kompas v sosednji državi, za Atlasom na drugem mestu, kot skupina pa smo v regiji daleč na prvem mestu.

Kako to, da je Kompas lani prvič po desetih letih posloval z izgubo, ki je znašala kar 7,2 milijona evrov?

Realno smo ovrednotili bilance.

So bile v preteklosti prenapihnjene?

Ne bi rekla, da so bile. Predpostavljalo se je, da se bodo določene investicije povrnile, terjatve pa izterjale. Ker se je gospodarski položaj poslabšal, so se nekateri projekti izkazali za manj upravičene. Zato smo oblikovali popravke vrednosti naložb in odpisali tiste terjatve, za katere smo ocenili, da jih ne bo možno izterjati. Ker gre za prehodno leto, v katerem ne bomo ustvarili briljantnega rezultata, smo očistili bilance. Pri poslovanju v prihodnosti želim, da začnemo na realnejši osnovi. O tem smo obvestili tudi banke, ki nas financirajo.

V čem je razlog za 17-odstotno zmanjšanje prihodkov iz poslovanja, na 78,5 milijona evrov?

Lansko leto je bilo izjemno težko za Kompas v Sloveniji. V letu 2008 se je kriza najprej začela v tujini, lani pa je v polni meri izbruhnila v Sloveniji. Obseg gostov se ni zmanjšal, deležni pa smo bili pritiskov na cene.

Ali to pomeni, da se je Kompas, ki je znan po tem, da ima najdražje cene potovanj, začel prilagajati na trgu z zniževanjem cen?

Z oceno, da smo najdražji, se ne strinjam, res pa je, da vzdržujemo kvaliteto poslovanja. Slovenci smo zahtevni kupci. Zato si v Kompasu ne moremo privoščiti, da bi ponujali najcenejše storitve. Če bi prodali kakšno slabo storitev, bi se nam to vrnilo kot bumerang.

Je Kompas potem znižal marže?

Tako kot kupci pritiskajo na nas z zahtevami po nižjih cenah, v Kompasu pritiskamo na dobavitelje, hotelirje, letalske prevoznike in druge, da znižajo cene storitev. V letošnjem letu se na trgu pojavljalo tudi do 20 odstotkov nižje cene. Posledično se hotelirji, ki morajo tudi odplačevati obveznosti, srečujejo s težavami.

Kako poteka prodaja poletnih aranžmajev?

V tem trenutku je prodaja sedem odstotkov manjša v primerjavi z enakim obdobjem lani, do konca junija bomo zelo verjetno na enakem nivoju.

Se zaradi krize Slovenci v večji meri odločajo za preživljanje dopusta v Sloveniji?

Po podatkih Slovenske turistične organizacije narašča število domačih gostov. V prvih treh mesecih se je število nočitev Slovencev glede na enako obdobje lani povečalo za šest odstotkov, tujih gostov pa za dva odstotka. Kot sem že omenila, pa problem ni v številu nočitev, temveč v ustvarjenih prihodkih.

V današnjih časih se posamezniki odločajo za dopust bolj na podlagi cene, več je krajših dopustov, pomembno pa je tudi, če dobijo kakšen dan nočitve zastonj in brezplačne počitnice za otroke. Destinacije, ki imajo ponudbo "all inclusive", kot so Tunizija, Turčija in Egipt, so v porastu.

Za domače goste predstavlja Slovenija prednost, ker je blizu, medtem ko njeno pomanjkljivost predstavlja, ker je relativno draga, predvsem ko primerjate cene z Mediteranom, kjer pa se cene zelo znižujejo. V tem trenutku stanejo tedenski paketi počitnic v mediteranskih državah z nočitvijo in zajtrkom ali celo polpenzionom in vključenim letalskim prevozom ter letališko takso okoli 300 evrov.

Je Slovenija na globalnem zemljevidu kot turistična destinacija dovolj prepoznavna?

Ne! Analiza turistov, ki prihajajo v Slovenijo, kaže, da živimo od turistov iz sosednjih držav. To je zelo skrb zbujajoče.

Je svetovno prvenstvo v nogometu priložnost za vzpostavitev boljše prepoznavnosti Slovenije na globalnem turističnem zemljevidu?

Svetovno prvenstvo je lahko dobra promocija.

Kdo je krivec za nezadostno prepoznavnost Slovenije in na kakšen način bi se lahko povečala?

Vlada je na nedavni seji sprejela odločitev, da bo ustanovila strateški svet za razvoj, implementacijo in spremljanje uresničevanja razvoja turizma. Želela bi, da bi bilo v to strategijo gospodarstvo bolj intenzivno vključeno. S tem ne mislim le na lokalna turistična podjetja in hotelirje, ampak tudi na številne druge. Če želimo privabiti turiste, moramo vzpostaviti še boljšo infrastrukturo. Urejeno mora biti vse - hoteli, parki, kolesarske poti... Hkrati morajo obstajati tudi podjetja, ki znajo pripeljati turiste v Slovenijo. Ne nazadnje od tega živijo turistična podjetja.

Kako bi se lotili nove strategije, če bi imeli možnost odločanja na vladni ravni?

Veliko je govora o povezovanju države in gospodarstva, ko je potrebna realizacija, pa ta šepa. Zaradi številnih interesov in lobijev se razblini ideja, kako povečati celotne prihodke iz turizma. V glavni sezoni lahko vsi prodajamo aranžmaje, vendar moramo agencije in hotelirji živeti celo leto.

Verjetno je tudi, da turizem ni tako aktualna branža. Čeprav s turizmom ustvarimo okoli 12 odstotkov BDP, ne deluje kot neka resna industrija. Marsikdo ocenjuje, da se bo turizem že znašel in preživel, obenem pa je pod vplivom sprememb cen nafte, tečajev valut, izbruhov vulkanov, državnih udarov in podobno. Pogrešam bolj intenzivno združevanje, ne le v besedah, temveč da se tisti, ki imajo kapital in komercialni interes, povežejo pri odločitvah. Vseh interesov pa se ne more zadovoljiti. Morda je tudi v tem problem. Interes Slovenije kot destinacije na nacionalni ravni bi moral prevladati nad lokalnimi interesi, morda strankarskimi.

Je za Slovenijo, še posebno v času krize, turizem priložnost, glede na to, da imamo kar nekaj naravnih bogastev?

Verjamem, da takšna priložnost obstaja. Eno je povezovanje znotraj države, drugo pa znotraj regije. Ko pride Američan ali Japonec v jugovzhodno Evropo, se v Sloveniji zadrži dve, tri nočitve. Zato bi se morali povezovati tudi na takšen način.

Kako ocenjujete ekonomsko politiko države?

Zelo aktualna tema je delavska zakonodaja. Naša dejavnost je v veliki meri odvisna od ljudi. Dobre kadre želimo motivirati in obdržati. Zaradi nefleksibilne zakonodaje pa delavce, ki so leni in neproduktivni, zelo težko odpustiš. Ko produktivni delavci vidijo, da se ne more učinkovito ukrepati proti neproduktivnosti, sami počasi lezejo v neproduktivnost. Zato bi bila bolj fleksibilna delovna zakonodaja dobrodošla. Razumem pa socialni vidik bolj fleksibilne zakonodaje. Toda če je nekdo neproduktiven za podjetje, ima dolgoročno negativne učinke tudi za druga področja.

Poleg tega bi morala imeti tudi bolj fleksibilen sistem pridobivanja viz. Pri Rusiji se je sicer premaknilo, vendar so še vedno zastoji. Problem predstavlja tudi transport. Slovenija potrebuje letalske povezave. Velika večina turistov prihaja v Slovenijo zdaj iz sosednjih trgov. Toda potrebovali bi več letalskih gostov. Zato bi potrebovali letalskega prevoznika. Ali je to Adria Airways ali ne, ne bom ocenjevala. Da se letalske linije ukinjajo, pa je za slovenski turizem slabo. Kako jih napolniti, pa ni stvar le Adrie, temveč Slovenske turistične organizacije, turističnih podjetij in samih destinacij. Država ima instrumente, da izboljša infrastrukturo.

sebastjan.morozov@dnevnik.si