Na Brniku ga je z glasnim ploskanjem, čestitkami in šampanjcem pričakala množica navijačev, ki spremlja prav vsak njegov korak. Robič je bil navdušen nad vnovičnim uspehom na eni najtežavnejših kolesarskih preizkušenj na svetu, čeprav mu ni uspelo doseči drugega velikega cilja.

Želel je namreč podreti tudi več kot 20 let star rekord v povprečni hitrosti na celotni dirki. "Zelo sem vesel, da mi je uspelo še petič zmagati, saj je bil to moj glavni cilj. Rekorda pa nisem dosegel zaradi vremenskih razmer, ki so bile letos zares ekstremne. Od velikih neviht, dežja, do izredno močnega nasprotnega vetra," je po prihodu v domovino razložil Robič.

Slovenskemu maratoncu je na letošnjem RAAM kar dve tretjini dirke za ovratnik dihal najhujši in najbolj vztrajen tekmec, Avstrijec Gerhard Gulewicz, ki pa je le popustil v zadnjem delu in je na koncu za Robičem zaostal za skoraj dvanajst ur.

"Ko je njegov pritisk popustil, sem le še rutinirano odpeljal do cilja, čeprav moraš na RAAM vselej voziti na polno. V vsakem trenutku se lahko namreč poškoduješ," je dodal Robič, ki mu je na poti do cilja tudi dvakrat počila mišica.

Da je prišel do vnovične zmage, ima veliko zaslug tudi njegov osebni zdravnik, ki mu je z obliži na boleč način "krpal" mišice.

Slovenski maratonec je ob prihodu na brniško letališče še razkril, da je skrivnost njegovega uspeha to, da že slabih 30 let živi za ta šport in mu posveča ves prosti čas. Ravno zaradi takega načina življenja se v odločilnih trenutkih lažje spopada z občutki, ki jih tekmeci težje prenašajo.

Ali bo Robič, ki mu je kot edinemu kolesarju omenjeno dirko uspelo osvojiti več kot trikrat, nastopil na RAAM tudi prihodnje leto? "Tega ne komentiram več. Vselej sem rekel, da ne grem, pa sem se nazadnje kljub vsemu odpravil v ZDA. Za zdaj je jasno samo to, da bom nastopil na nekaterih evropskih dirkah."