Kolesarji druge ekipe s svetovne lestvice so bili po dveh porazih proti Boletu še bolj motivirani. V Novem mestu, kjer se je števec dolžine vseh dirk do sedaj ustavil pri neverjetnih 14.999 kilometrih, jim je bil najbolj nevaren Borut Božič. Idrijec je bil tretji, tik pred lanskim junakom 100. etape Markom Kumpom in Gregom Boletom. "Imel sem res idealno pozicijo čez Kandijski most, tik v zavetrju Bennatiju, a preprosto nisem bil dovolj močan za Checchija, ki je začel šprint še za mano. Lahko bi se izgovarjal, da me je zmage stal Danilo Hondo," je priznal razočarani Idrijec.

Prav Checchija pa slovenski kolesarji zaradi vzvišenosti ne marajo preveč. Čez klance prav zaradi njega navijejo močan ritem. Dva manjša gorska cilja od Brežic do Novega mesta čez vasi Celine in Bučka (Francoz Stephane Rosseto je prav tam Nibaliju izmaknil pikčasto majico) mu niso predstavljale težav. Plinarji s Kristjanom Korenom so delovali suvereno. Rumena majica ni bila niti za trenutek v težavah. Nibali je bil na Giru najmočnejši pomočnik Ivanu Bassu in na koncu končal še kot tretji. Kljub 25 letom je "Morski pes", kot je vzdevek enega najbolj talentiranih večetapnih kolesarjev iz Strette pri Messini, vajen vseh vlog. Kljub dežju je tudi 11,8 kilometra dolg klanec do planine Jezerca na Krvavcu pisan nalašč zanj.

"Zaključek v klanec mi je vedno všeč. Napadel sem tam, kjer sta mi kolega v ekipi Koren in Kišerlovski povedala, da je najtežje - takoj v prvem kilometru. Klanec sem odpeljal v svojem ritmu. Resnično zahteven klanec. Zmaga mi veliko pomeni. Dobro formo po Giru sem želel ohraniti tudi za naše državno prvenstvo naslednji teden," je po četrti zmagi letos govoril okronani kralj Krvavca Vincenzo Nibali, že leta tudi rekorder Vršiča, in nadaljeval: "Konkurenti niso imeli nobenih možnosti. Odpeljal sem jim v prvih 500 metrih. Trenutek 'resnice' za vse slovenske hribolazce je bila bližina Škrjančeve kmetije pod Ambružem, okoli sedem kilometrov pred ciljem. Zadnje tujce je v hrbet gledal Gašper Švab, na koncu osmi skupno v začetku slovenskega paketa, pred Boletom, večnim Mitjo Mahoričem in Blažem Furdijem, medtem ko je Tomaž Nose otrpnil v dežju. Imel sem manjšo krizo in moral sem spustiti skupino šestih z drugouvrščenim Viscontijem. Zgornji strmi del sem odpeljal tako hitro kot lani, spodaj je bilo še hitreje. Pred mano so bili sami taki, ki letos dobro dirkajo," je bil zadovoljen Tržičan.

Z Blažem Furdijem, sicer Dolenjcem, so Savčani edini od slovenskih klubov z "gorenjskega" Toura odnesli eno od prestižnih majic. "Za to, kar je naredil Nibali, nimam besed. Tega enostavno niti približno še ne zmorem," je priznal mladi Blaž Furdi. Razplet pa lahko najlepše opiše Mitja Mahorič, ki že na 13. dirki zapored sam piše zgodovino: "Že samo to, da sem že po ravnini tik pod Krvavcem imel srčni utrip 180, pove vse. Potem je šlo le še hitreje. Sem bolje pripravljen kot lani, kar dokazuje tudi čas vzpona. Proti taki konkurenci smo se upirali toliko, kolikor smo se lahko. Nibali sodi med tri najboljše hribolazce na svetu. Visconti nima majice Evropa Tour kar tako. Tudi Chris Anker Sorensen ni zmagal etape na Giru na lahek način. Vsak ima svojo zgodovino."