V razstavišču Nikolaja Pirnata v idrijskem gradu Gewerkenegg so v sklopu festivala (odprtje je odpihnilo slabo vreme) odprli mednarodno razstavo Čipka - razkošje ali priložnost (na ogled bo do 31. avgusta). Direktorica Mestnega muzeja Idrija Ivana Leskovec je povedala, da je razstava konec dveletnega mednarodnega projekta, v katerem je sodelovalo šest partnerjev iz šestih evropskih držav (Belgija, Italija, Malta, Nemčija, Španija in Slovenija), ki se ukvarjajo z izdelovanjem šivane ali klekljane čipke. Vsak izmed čipkarskih centrov se je predstavil s tremi rekonstrukcijami oblačil in oblačilnih kosov s čipko iz različnih zgodovinskih obdobij od 17. do 20. stoletja. Posebnost razstave je bila zagotovo najstarejša znana ohranjena čipka na Slovenskem doslej, in sicer fragment čipke iz Valvasorjeve grobnice na gradu Medija, ki jo hrani Arhiv republike Slovenije. "V sklopu projekta smo rekonstruirali najstarejšo ohranjeno ročno klekljano čipko v Sloveniji. Na podlagi zgodovinskih virov in številnih študij oblačilne kulture Valvasorjevega časa smo sešili tudi oblačilo, ki ga krasi rekonstrukcija najstarejše čipke," je dodala Metka Fortunat, vodja idrijske čipkarske šole.
Na Slovenskem čipke izdelujejo vsaj od 16. stoletja. V Idrijo naj bi jih prinesle žene rudarjev in rudniških strokovnjakov, ki so prišli na delo v rudnik živega srebra. Klekljarsko znanje se je najprej prenašalo iz roda v rod, zahteve kupcev pa so pripeljale do organiziranega izobraževanja in ustanovitve šol. V Idriji so jo ustanovili leta 1876 in deluje še danes. Zanimivo je, da se v njej izobražujejo tako mladi kot tudi odrasli. Idrijske čipkarice, ki dobro sodelujejo tudi s čipkaricami iz drugih evropskih držav, so to sodelovanje v času festivala nadgradile s podpisom dogovora o sodelovanju, povezovanju in prijateljstvu s hrvaškim društvom Danica Broessler iz Lepoglave in čipkarsko sekcijo slovenskega društva Triglav iz Splita.
