Zakonski trojček neusklajen
Gre za novelo zakona o delovnih razmerjih, ki med drugim znižuje odpravnine in skrajšuje odpovedne roke, za zakon o urejanju trga dela, ki zvišuje denarna nadomestila za brezposelnost, ter za zakon o malem delu.
Vlada je zakone v obravnavo v parlament poslala neusklajene, poslanci pa naj bi njihovo prvo obravnavo opravili še pred parlamentarnimi počitnicami. Spremembe zakona o delovnih razmerjih in zakona o urejanju trga dela naj bi začele veljati prihodnje leto, zakon o malem delu pa v začetku leta 2012.
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je v sredo organizirala protest pred vladnim poslopjem, nestrinjanje vse glasneje izražajo tudi v Pergamu, kjer, kot poudarja Rebolj, vsak dan dobivajo vse več protestnih pisem in izjav svojih članov. "Namesto dialoga imamo pogovor gluhih in globoko nezaupanje. To je povsem nerazumljivo, saj imamo vlado, ki se deklarira za socialdemokratsko, zato bi pričakovali, da bo spoštovala dialog, sploh v teh kriznih časih, ko je potrebno sodelovanje. Ekonomsko-socialni svet, katerega seje so za javnost zaprte, nima več nobene vloge; že pred časom se je spremenil v debatni klub, kjer vsak pove svoje ločeno stališče, namesto da bi skupaj sprejemali razvojno naravnane odločitve. Vlogo Ekonomsko-socialnega sveta so prevzela pogajanja pri predsedniku vlade, kar ni dobro, in vlogo ESS je treba kljub tem pogajanjem ponovno afirmirati. Dialog se je spremenil v vladno kupčkanje, ki gre predvsem v korist delodajalcem," je prepričan Rebolj, ki opaža pomanjkanje socialnega dialoga tudi v drugih evropskih državah. "Vlada je sicer s takim ravnanjem prevzela odgovornost na svoja ramena, a davek bodo dejansko plačevali zaposleni."
Dušan Rebolj (foto:Jana Petkovšek Štakul)
Nesprejemljivo je slabšanje socialnega položaja zaposlenih
"Vedno več je nezadovoljnih ljudi, ki nas pozivajo, naj se temu upremo. Nedopustno je, da je šel zakonski paket v parlament neusklajen. Dejstvo namreč je, da smo bili na pogajanjih sorazmerno blizu usklajenim rešitvam, in če bi vztrajali vsaj še kratek čas, bi se tudi uskladili. A zgodilo se je prvič, da so šle spremembe zakona o delovnih razmerjih in tudi druga dva zakona, ki vplivata na socialni položaj zaposlenih, v parlament neusklajeni. Nesprejemljivo je nižanje odpravnin zaposlenim in krajšanje odpovednega roka, saj se tako bistveno slabša položaj ljudi, ki imajo že sedaj nizke odpravnine. Ker je odpuščanje tudi posledica slabih odločitev menedžmenta, naj se tudi pri nagrajevanju vodstva podjetij kaj ukrene. Odpravnine nimajo prav nobene zveze s pogoji funkcioniranja trga dela, kot so vlaganja v nova delovna mesta, usklajenost sistema izobraževanja s potrebami trga in gospodarstva, ter učinkovitim funkcioniranjem vseh inštitucij. To niso ključna vprašanja razvoja Slovenije; znižanje odpravnin ne bo omogočilo večjih vlaganj in odpiranja novih delovnih mest in ne bo prispevalo k boljšemu položaju zaposlenih, kot se večkrat poudarja. Problemi so tudi v kakovosti poslovnih odločitev in odnosu do razvojnih vprašanj, kar potrjujejo tudi tuje raziskave kot enega od problemov konkurenčnosti," meni Dušan Rebolj.
Ob tem je vnovič opozoril na slab položaj v grafični industriji, kjer je bilo zadnja leta ustanovljenih več slamnatih podjetij (tudi invalidskih), na katera so lastniki prenesli zaposlene, jih čez čas likvidirali in zaposlene odpustili brez odpravnin, saj ta podjetja nimajo kapitala oziroma nepremičnin, iz katerega bi se črpala stečajna masa za te potrebe. "To je problem, ki se razrašča v strukturno problematiko. Podjetja so kupovali predvsem z namenom, da pridejo do nepremičnin, razvoj je bil drugotnega pomena. Ti pojavi pa so dodatno prispevali k bistveno spremenjenim razmeram na trgu. Zato sta nujna bolj rigorozen nadzor pri ustanavljanju podjetij in preprečitev zlorabe delovnopravne zakonodaje."
Nujen je sklad za odpravnine
V KSS Pergam poudarjajo, da je nujno oblikovanje sklada za odpravnine, ki naj bi se oblikoval s sredstvi podjetij in države. "Omogočil bi, da se del stroškov odpuščanja prenese na državo. To je bil naš predlog za spremembe zakona o delovnih razmerjih, ki je pomenil, da bi že tako nizke odpravnine ostale nespremenjene, del teh pa naj bi pokril sklad. Takšen predlog je bil v celoti zavrnjen, zato do soglasja tudi ni prišlo. To bi bilo učinkovitejše kot sistem subvencioniranja, ko je država dajala podjetjem vsepovprek denar za subvencije in večkrat ni bil porabljen v skladu z nameni. Te subvencije so se v določenih primerih uporabljale za saniranje izgube in ne za ohranitev delovnih mest," je dejal Rebolj.
Rebolj je opozoril tudi na nekatere rešitve zakona o malem delu, s katerimi se je povečala kvota za malo delo v podjetjih z več kot 100 zaposlenimi s 1440 ur na 2280 ur na mesec, kar na široko odpira vrata malemu delu na račun rednih oblik zaposlitev. Ob tem je tudi ta predlog šel mimo socialnih partnerjev.