Njeno pravo ime je Nicoletta Strambelli. Aprila 1948 v Benetkah rojena lepotica je s svojo ekscentrično, androgino eterično pojavo vzbujala pozornost že v zgodnjih šestdesetih letih. V rojstnih Benetkah je črpala vplive predvsem v svojem okolju, zelo je bila navezana na stare starše, nono še posebej, učila se je igrati klavir, vadila je ples, kasneje je prijateljevala z umetniki z beneškega bienala.

Toda prava zgodba se začne v Rimu, v notoričnem glasbenem klubu Piper, kjer jo opazi in nagovori takratni lastnik lokala Alberigo Crocetta. Takrat še Nicoletta prostodušno in samozavestno izjavi, da zna peti, in kmalu je zvezda rojena. Novo umetniško ime je Patty Pravo, v ozadju hitro vzhajajočega fenomena pa so takratni promotorji glasbenega življenja v Italiji, kot so Gianni Boncompagni, Renzo Arbore in Luigi Tenco. Njen glasbeni prvenec Ragazzo triste (1966) je bil pravi glasbeni hit, Patty pa je v trenutku osvojila tako občinstvo kot tudi razvajeno italijansko glasbeno kritiko.

Toda njena zunanja krhkost in sublimnost sta zavajajoči; Patty skriva v sebi vrelec neizmerne človeške moči, hladnokrvnega razuma in neke neuklonljive glasbenoestetske vizije. Takole na hitro bi jo lahko vzporejali s francosko umetnico iz šestdesetih let Françoise Hardy ali pa Marianne Faithfull, obe živi ikoni popularne glasbe. Vse tri delujejo že desetletja v tem polju umetnosti, vse tri so se uspešno izvile iz krempljev večinoma moško vodene, velikokrat šovinistično zasnovane, stereotipne mašinerije glasbenega posla. Povsem samostojno in kredibilno so zasnovale in ustvarile lastno, prepoznavno in všečno pop melodiko.

Patty Pravo nam je v uri in pol nastopa v novogoriški dvorani ponudila hiter kronološki pregled svoje glasbene kariere. Ostaja v odlični fizični formi, nežna in eterična blondinka z globokim, pomirjujočim glasom pa nam je tokrat svoje pesmi preoblekla v akustično maniro; trio glasbenikov (klaviature, akustična kitara, saksofon, klarinet) je njenim evergreenom vdahnil pečat klubskega vzdušja. Tako smo lahko slišali hit La Bambola (1968), pesem, ki ji (kako značilno) ni ravno pri srcu, v temperamentnem ritmu argentinskega tanga. Pesem, ki je zaznamovala šestdeseta leta italijanske canzone in sodi danes v sam vrh italijanske popularne glasbe vseh časov. Podobno kot tudi njena najbolj prepoznavna pesem Pazza idea (1975), ki jo je v slovenščini pela Elda Viler, ali pa Se perdo te, Sentimento in prekrasna Pensiero stupendo.

Patty Pravo piše pesmi, igra klavir, predvsem pa je odlična interpretka. Značilna barva glasu, temna in globoka, je v čisti kontradikciji s svetlo in krhko pojavo na odru. Govorica telesa je teatralna, glasbeni izraz pa povsem na novo obarva skladbe iz njenega zlatega repertoarja. Njeni priljubljeni avtorji ostajajo Vasco Rossi, Maurizio Monti, Lucio Batissisti, Leo Ferre, Gino Paoli, Ivano Fossati, Franco Battiato…

Da, Patty Pravo je živa legenda. Italijansko občinstvo jo ima rado, sodobni italijanski filmi si pogosto za zvočno podlago sposodijo njene pesmi. Čar obdobja je v slišnem efektu v hipu prebujen in nostalgično tako še bolj podkrepljen…

Patty je vedno v pravem trenutku ujela in vstopila v spreminjajočo se mašinerijo glasbenega posla; s spreminjajočo glasbeno tehnologijo se je spopadala brez težav, poslušali smo jo na malih singlicah, gledali v najbolj prestižnih italijanskih glasbenih oddajah na novoporajajoči se televiziji (Canzonissima, Scala Reale, Senza rete, Stryx, festival Sanremo), brali o njenih ekscentričnih spopadih s hipokritskim javnim mnenjem v Italiji, o njenih ljubimcih, možeh, s prikrito simpatijo spremljali njene zunanje stilske preobrazbe. Številne je navdihovala s svojo podobo in stilom, eksplozivno mešanico umetnosti in lepote. Skozi desetletja glasbenega ustvarjanja ji je uspelo ohraniti umetniško integriteto. Množica jo obožuje zavoljo njenih ponarodelih hitov, všečnih melodij in lirike, ki je preživela čas, toda pravi ljubitelji jo cenijo in poslušajo tudi zaradi preštevilnih, žanrsko pestrih in po krivici spregledanih 26 albumov, ki jih je ustvarila od leta 1976 pa vse do današnjih dni.