Tožilstvo je takrat usmerjalo delo kriminalistov in si je to štelo kot enega večjih uspehov, čeprav je zadeva nato potihnila.
Zdaj ga je generalni direktor policije Janko Goršek za dobo šestih let imenoval za direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada, nekakšnega slovenskega FBI, ki bo združeval strokovnjake, usposobljene za pregon gospodarskega kriminala in korupcije. Poznavalci sicer pravijo, da Furlan ni ravno strokovnjak za gospodarski kriminal in da mu bolj ležijo klasični kriminal, organizirane kriminalne združbe, trgovina z orožjem, drogami in ljudmi - a človek se uči vse življenje in zakaj bi bil on izjema.
Kolegi Harija Furlana, ki je magistriral iz kazenskega prava, ocenjujejo kot neke vrste posebneža, samotarja, ki rad pleza in se loteva zahtevnejših vzponov, kjer najde svoj mir. Do sodelavcev je bil kot vodja skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala, na to mesto se je zavihtel poleti leta 2004, zelo korekten, vendar mu ne pripisujejo izrazitih vodstvenih sposobnosti. Iz pisarne šefice Barbare Brezigar pa je menda večkrat prišel slabe volje.
Trinajstega marca 2008 je dokončno odstopil s položaja vodje specializiranih tožilcev. Čeprav je poudarjal, da ni šlo za nesoglasja z nadrejeno - prvo damo tožilstva, je bilo težko verjeti njegovim besedam. Vzrok odhoda naj bi bil prav spor z Barbaro Brezigar. Mnogi so njegovo tedanjo odločitev povezovali z razrešitvijo kolega iz skupine državnih tožilcev za boj proti organiziranemu kriminalu Boštjana Penka dva tedna pred tem.
Odločitev državnotožilskega sveta (vodi ga generalna državna tožilka) je namreč odnesla višjega državnega tožilca Boštjana Penka, potem ko je zaradi nezadostnih dokazov zaključil afero Orion, ki je svojčas dvigala precej prahu. Brezigarjeva je ocenila, da je naredil napako oziroma da primera ni vodil pravilno. Zanimivo je, da nihče ni preklical neuradne informacije, da se Penku nadrejeni Furlan s tem ni strinjal, navsezadnje je odstop od pregona v zadevi Orion sopodpisal v tožilskem dnevniku, čeprav to ni bilo nujno. A dokaz je ostal.
Do ekspresne kadrovske spremembe tudi ni bilo nič slišati, da bi strokovni nadzor dela tožilcev skupine za pregon organiziranega kriminala pokazal kakšne večje nepravilnosti ali diskvalificiral Boštjana Penka. A je kljub temu obveljala odločitev Brezigarjeve in njena obrazložitev, da Penka izloča zaradi nezadovoljujočega dveletnega dela.
Harij Furlan zadeve takrat ni hotel komentirati, s pravosodnega ministrstva pa so sporočili, da Furlanov odhod ni posledica nesoglasij oziroma sporov med njim in Brezigarjevo. Furlan naj bi sprejel strokovni izziv v tujini. Takratni minister za pravosodje Lovro Šturm je še povedal, da je Furlan pred več kot pol leta oddal vlogo za prestižno strokovno mesto v tujini in da ga je nato med mnogimi kandidati izbral visoki sodni in tožilski svet BiH. Nekateri so se sicer čudili, kako je lahko prišel do te funkcije glede na njegovo pomanjkljivo znanje angleščine.
V Sarajevu se je pridružil še dvema sodnikoma iz Slovenije, Marjanu Pogačniku in Mitji Kozamerniku. Dve leti je delal v posebnem oddelku tožilstva BiH za organizirani kriminal in korupcijo. Sodišče BiH sodi obtoženim kriminalcem najhujšega kova in obtoženim za zločine iz vojn na območju nekdanje Jugoslavije v devetdesetih letih. Furlan je bil zaradi narave svojega dela - v sklopu mednarodnega sodelovanja je preganjal tudi predsednika vlade Republike srbske Milorada Dodika - izpostavljen obveščevalni obdelavi in posebnim prijemom. Ponujali so mu celo prostitutke, da bi ga kot tožilca diskreditirali. V BiH si je zagotovo nabral veliko izkušenj.
In če se vrnemo k položaju direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada, na katerega je Harija Furlana prvi policist v državi imenoval na podlagi pozitivnega mnenja strokovne komisije. Dopolnjeni zakon o policiji določa, da državnemu tožilcu v času opravljanja funkcije direktorja NPU tožilska funkcija ter vse pravice in obveznosti, ki iz nje izhajajo, mirujejo. Po šestih letih, toliko namreč traja mandat, se bo torej lahko vrnil med tožilce. Če se bo izkazal, mu lahko mandat tudi podaljšajo, vendar samo enkrat, kot predvideva dopolnjeni zakon o policiji.
Od pravnih skeptikov pa je slišati, da so zakon o policiji hiteli dopolnjevati prav zaradi Harija Furlana, saj po drugi strani zakon o državnem tožilstvu pravi: Če je državni tožilec izvoljen za predsednika republike, poslanca, sodnika ustavnega sodišča ali predsednika vlade, varuha človekovih pravic oziroma njegovega namestnika oziroma imenovan za ministra, mu funkcija državnega tožilca ter vse pravice in dolžnosti, ki izhajajo iz službenega razmerja, mirujejo. Med naštetimi funkcijami ni direktorja nobenega urada.
