Zahteve direktive o storitvah na notranjem trgu so, da sistem ne sme biti diskriminatoren ter da mora biti jasen in nedvoumen. Dopustne so samo omejitve, ki so nujne in pomembne, pomembna je primerljivost med državami. Omejitev opravljanja dejavnosti se nanaša le na javni interes, ki ga varuje država članica in priznava sodna praksa Sodišča Evropske skupnosti, navajajo v Ukomu.
Kot so zapisali, ponovna uvedba aktivnega znanja slovenskega jezika kot pogoja za pridobitev licence za opravljanje detektivske dejavnosti ne bi bila sorazmerna s ciljem, ki ga želi vlada doseči. Uvedba tega pogoja bi bila celo diskriminatorna do ponudnikov in prejemnikov detektivske dejavnosti iz držav članic Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora (EGP) ali Švicarske konfederacije, navajajo.
Direktiva o poklicnih kvalifikacijah zahteva uporabo tistega jezika, ki je potreben za učinkovito komunikacijo s prejemniki storitev. Naloga trga in proste konkurence pa je, da uredi razmere na trgu ter vzpostavi pravilno ravnovesje in izloči subjekte, ki niso konkurenčni. Če država posega v prosto konkurenco, to lahko pomeni, da izkrivlja konkurenco in prikrito pomaga določenim ponudnikom, so prepričani v vladi.
Poudarjajo še, da v primerljivih evropskih zakonodajah v Belgiji, na Finskem in v Nemčiji ni pogoja aktivnega znanja jezika matične države za pridobitev licence.
