Prebiva v istem hotelu Southern Sun kot reprezentanca, je na vsakem treningu slovenske izbrane vrste, predvsem pa še vedno izredno priljubljen med reprezentanti. Slovenska izbrana vrsta je pohod na svetovno prvenstvo začela pod njegovim vodstvom, ko je jeseni leta 2008 v kvalifikacijah odigrala štiri tekme, na katerih je osvojila sedem točk, s čimer je naredila dobre temelje za lansko sanjsko serijo. Zavrl je že mesec dni upokojenec, v Afriki si bo po Alžiriji v petek ogledal še tekmo z ZDA in nato odpotoval domov.
Kako ste doživeli tekmo Slovenije z Alžirijo?
Živčno. Tako kot na vseh tekmah slovenske reprezentance sem bil na trnih.
Kako ocenjujete igro?
Pomembna je le zmaga, ker to pomeni, da bo Slovenija s temi tremi točkami v igri za uvrstitev v osmino finala do konca predtekmovanja, torej do tretje tekme z Angleži. Igra sicer ni bila lepa za oko, a povsem v skladu s pomembnostjo tekme. Vse je bilo podrejeno taktiki in disciplini, da ne pride do neprijetnega presenečenja. Slovenska ekipa je kljub mladosti pokazala zrelost, da je zmagala na tako zahtevni tekmi. Psihološki pritisk je bil ogromen, saj je bil za vse igralce to šele prvi nastop na svetovnem prvenstvu. Za nameček je bila Alžirija tekmec, ki ga je glede na kakovost vsaj na papirju najlažje premagati. Slovenci so v težkih razmerah, kot so vročina, nepredvidljiva žoga in specifično igrišče s kombinacijo naravne in umetne trave, garali za gol, ki so si ga zaslužili. Alžirci so bili trd tekmec, ki so predvsem v prvem polčasu taktično dobro izpolnjevali naloge.
Na tribunah ni pravega navijanja, saj vse preglasijo vuvuzele.
Atmosfera je nenavadna, a očitno ne gre drugače.
Slovensko reprezentanco ste vodili na svetovnem prvenstvu leta 2002 v Južni Koreji in na Japonskem, osem let kasneje v Afriki ste častni gost. Ali lahko primerjate obe tekmovanji?
O korejskih dogodkih v zvezi s slovensko reprezentanco ne bi govoril. Ne glede na to, kje je tekmovanje, je vsako prvenstvo svetovni dogodek na najvišji ravni. Kogar ni zraven, je zamudil nekaj velikega. Verjetno se bomo šele čez nekaj let zavedli, kaj smo dosegli z uvrstitvijo na prvi mundial na afriških tleh.
Veliko je kritik na kakovost predstav.
To je nekaj povsem običajnega za tekme v predtekmovanju. Nihče noče tvegati, ker lahko poraz na začetku prinese veliko negativnih posledic. Usodna je lahko že ena napaka, ena napačno podana žoga, da pride do razpada sistema po porazu na uvodni tekmi. Prave predstave se bodo začele v izločilnih bojih, ko ni več popravnih izpitov. Predvsem veliki v prvih tekmah kalkulirajo in počasi stopnjujejo formo.
Kdo so vaši favoriti za naslov svetovnega prvaka?
Po tistem, kar sem videl doslej, Argentinci, Brazilci in Nizozemci. Bomo videli, kaj bo z Nemci, ki jim niso dajali velikih možnosti, a so začeli tekmovanje z visoko zmago proti Avstraliji. Španci so evropski prvaki, imajo uspešno serijo. A svetovna prvenstva so tudi tekmovanja presenečenj.
Vaš najljubši selektor je Srečko Katanec. Ali sta v stikih?
Obiskal me je celo v bolnišnici, kjer sem okreval po operaciji. Ko sem ga vprašal, kako je našel pot na ortopedijo, je odvrnil, da jo dobro pozna, saj je imel v karieri kar nekaj operacij zaradi poškodb. Ko smo že pri selektorjih, je tudi Matjaž Kek potrdil, da se je razvil v vrhunskega trenerja, kar je za mnoge celo majhno presenečenje.
