Bo pa ožarjen s posebno pozornostjo, tudi javnosti, kajti mlada flavtistka je nedavno - kot prva med slovenskimi glasbeniki sploh - na Dunaju zmagala na mednarodnem tekmovanju Evrovizijski mladi glasbenik, ki ga od leta 1982 organizira Evropska zveza televizijskih in radijskih postaj (EBU). In odlično se je odrezala tudi na zadnjem državnem tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije TEMSIG, ko je v kategoriji IIIa osvojila zlato plaketo s prvo nagrado. Prejela je tudi posebno nagrado za izvedbo skladbe slovenskega skladatelja, vse skupaj pa ji je prineslo še nastop v ciklu Mladi virtuozi Festivala Ljubljana, koncertni nastop z orkestrom Slovenske filharmonije v letu 2011 ter snemanje videospota z RTV Slovenija. Februarja letos je prejela še ugledno Škerjančevo nagrado za izjemne uspehe pri umetniškem uveljavljanju šole. Nocojšnji večer je poimenovala Lepi spomini, ob tem pa pojasni, da gre za njene lepe trenutke s skladbami, ki jih je igrala na različnih tekmovanjih in koncertih in so pomembno vplivale na njeno dosedanjo glasbeno pot. To so skladbe W. Poppa, B. Godarda, H. Hartyja, V. Žuraja, W. A. Mozarta, H. Dutilleuxa in J. Gadeja/T. L. Christiansona.

Na tekmovanje za Evrovizijskega mladega glasbenika se je na slovenski predizbor lahko prijavil kdor koli, nato pa je strokovna komisija novembra lani izbrala 13 glasbenikov, starih do 19 let - sedem jih je potem prišlo v finale. Slovenska zmagovalka Eva-Nina Kozmus je nato maja odpotovala na Dunaj in torej zmagala še tam ter si prislužila naslov evrovizijske mlade glasbenice 2010. "Dunajska izkušnja je bila drugačna od drugih tekmovanj, saj sem prvič tekmovala med mešanimi inštrumenti in ne samo s flavtami", pove glasbenica.

Ugledna zmaga na Dunaju ni vznemirila le glasbenega sveta, predvsem in najprej je bila presenečenje za flavtistko samo. "Zame je bil cilj dosežen, ko sem se prebila v finale. Toda zmaga me je povsem šokirala in to se vidi tudi na televizijskem posnetku (smeh)... Navsezadnje sploh nisem imela občutka, da med sabo tekmujemo; mladi smo se po tednu dni spoprijateljili, res je bilo med nami dobro vzdušje," še vedno iskreno presenečena pripoveduje Eva-Nina Kozmus, ki si je s to zmago prislužila diplomo in mojstrski tečaj po svoji izbiri med letošnjimi počitnicami. H komu bo šla, še ne ve, lahko pa se pohvali, da je pri marsikom že bila. Prejšnji mesec je recimo igrala na javni učni uri Emmanuela Pahuda na Festivalu flavtistov v Zagorju, lani je bila na poletnem seminarju v Švici pri slovitem siru Jamesu Galwayu ter na poletni akademiji v Bregenzu pri prof. Karl-Heinzu Schützu. Bila je že tudi pri Phillipu Bernoldu in Julienu Beaudimentu, pri Gasparju Hoyosu, Janu Ostryu, Petriju Alanku, Jeffreyju Cohanu, Michelu Debostu, Janosu Balintu... Ob vseh zvenečih imenih pa nenehno poudarja svojo zdajšnjo profesorico Mileno Lipovšek; ona je po njenem mnenju tista, ki je zaslužna za njen uspeh. Pa tudi njen oče, sicer profesor na žalski glasbeni šoli, ki jo potrpežljivo vsak dan prevaža iz celjske gimnazije na ljubljanski konservatorij in spet nazaj.

Eva-Nina Kozmus je že večkrat kot solistka stala pred orkestrskim korpusom - s simfoničnim orkestrom Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana (dirigent Tomaž Habe), z godalnim orkestrom Šole za glasbene talente iz Čuprije (koncerta v Beogradu in Ljubljani) ter s simfoničnim orkestrom SGŠ Celje (dirigent Matjaž Brežnik). Je pa nastopala tudi s profesionalnimi orkestri - s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in dirigentom En Shaom ter z njimi posnela tudi Godardov Valček, potem s simfoničnim orkestrom Jugovzhodne Evrope (dirigent Siniša Marković) ter zdaj na Dunaju z Radijskem simfoničnim orkestrom Bavarske pod vodstvom Corneliusa Meistra, s katerim je odigrala svoj zmagoviti Allegro scherzando, tretji stavek Koncerta za flavto Jacquesa Iberta. "Z vsemi orkestri je lepo igrati, toda izkušnja, da sem lahko sodelovala s profesionalnimi glasbeniki, je bila res izjemna," pravi flavtistka, ki tudi sebe nekoč vidi v kakšnem orkestru. Ne zanima je zgolj solistična kariera, meni, da so za glasbenika pomembne različne izkušnje, ki se med seboj navezujejo, in ena zelo pomembnih je prav orkestrska. Vendar pa o tem še ne premišljuje zares, zaveda se, da jo najprej čaka študij, in to študij v tujini, kamor odhaja že to jesen. Odloča se med več profesorji, bila je že na sprejemnih izpitih, eden jo v prihodnjih dneh še čaka. Najresneje sta za zdaj v igri dve lokaciji - Dortmund v Nemčiji in Lyon v Franciji. "Jasno mi je, da takšne profesorice, kot jo imam zdaj, ne bom več dobila, vseeno pa bo pri dokončni odločitvi odtehtal medosebni odnos. To se mi zdi izjemno pomembno. Strokovnost po mojem ni tako pomembna, ta je pri profesorjih nedvomna, bolj je pomembno, kako se z nekom ujameš," meni mlada glasbenica.

Pravi še, da se z glasbo rada ukvarja, rada igra in nastopa, "kajti ko stopim na oder, me prežema poseben občutek. Malo ustvarjalne treme je dobro imeti, ampak potem, ko sem enkrat na odru, samo igram in uživam." In ko jo vprašam, koliko vadi, noče povedati: "Tega pa nikoli ne izdam - vadim toliko, kolikor potrebujem."