Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v slavnostnem nagovoru poudaril, da se tudi slovenska vlada zaveda, da je hrana strateškega pomena, in da bo naredila vse, da bo pomen hrane v Sloveniji še večji kot je.

Pomembno pa je, da se vsi zavedamo, da je ta proces pridelave in predelave združen, saj si ne moremo predstavljati uspešne pridelave hrane, ki bi temeljila samo na kmetijski pridelavi ali pa bi bila vezana samo na živilskopredelovalna podjetja, je dejal minister. V prvem primeru bi bili preveč podvrženi nihanju, ki bi jih narekoval trg, v drugem bi industrija izgubila največjo prednost, ki jo ima, to je surovinsko bazo iz svoje okolice, je nadaljeval.

Glavno točko, ki jo opazuje potrošnik v EU in tudi v Sloveniji, je po Židanovih besedah varnost v prehranski verigi in ta stopnja je v Sloveniji na visoki ravni, zato kmetijski ministri EU pogajanja Evropske komisije z nečlanicami spremljajo z določeno mero previdnosti, ker so tam drugačna načela prehranske varnosti, varovanja okolja in načela dobrobiti živali.

"Zato mislim, da je povsem pravilno, da evropski kmetijski ministri, potrošniki in proizvajalci zelo jasno povedo, da na naših policah želimo samo hrano, ki je narejena po enakih načelih," je zatrdil Židan.

Udeležencem je predstavil tudi ustanavljanje službe za podporo živilskopredelovalni industriji ter povedal, da je zakon o promociji pridelkov in živil med partnerji okvirno usklajen in da bodo odslej sofinancirali tudi posamezne tržne aktivnosti.

Stanje v kmetijstvu je predstavil Miroslav Rednak s Kmetijskega inštituta Slovenije. Povedal je, da so za kmetijstvo v zadnjih letih značilna nenormalna nihanja, ekonomsko stanje je slabo in tudi za letos ni obetov, ki bi napovedovali, da se bo stanje izboljšalo.

Stalež živine je po njegovih pojasnilih stabilen, izjema je prašičereja, kjer že dalj časa število upada. Uvoz mesa in mesnih izdelkov se je lani zmanjšal za 10 odstotkov, izvoz pa za pet, Slovenija pa ima pri kmetijskih in živilskih izdelkih 900 milijonov evrov primanjkljaja. Zunanjetrgovinski saldo se slabša, pri mleku ima Slovenija v količinah presežek, sicer pa minus, kar pomeni, da Slovenija prodaja poceni surovino, uvaža pa izdelke. Samooskrba se medtem še naprej zmanjšuje.

O stanju v živilskopredelovalni industriji pa je spregovoril Aleš Kuhar z Biotehniške fakultete. Ta industrija po njegovih besedah dosega visoko raven konkurenčnosti, po dodani vrednosti je drugi najkonkurenčnejši sektor v Sloveniji - za farmacevtsko industrijo. Dosega čez 60 odstotkov evropske dodane vrednosti, kmetijstvo le 25 odstotkov.

Živilska podjetja so imela lani glede na leto 2008 10-odstotni padec prihodkov od prodaje. Najslabše je bilo v mesnopredelovalni industriji, pri predelavi mleka in v pekarstvu. Pri dodani vrednosti je trend pozitiven, a je končni rezultat še vedno skoraj 110 milijonov evrov neto izgube, ki pa je bila ta koncentrirana v proizvodnji pijač. Nosilne dejavnosti, kot npr. predelava mesa in mleka, imajo dobiček, vendar to še ni znak za navdušenje, je povedal Kuhar.

Na uvozni strani so vidni vplivi recesije, kaže pa se tudi previdnost pri nakupih poceni izdelkov na policah, kjer slovenski pridelovalec ne more konkurirati, sploh če ni osveščenosti potrošnikov, ki jim ni vseeno, kakšno hrano kupujejo, je dodal.

Na dvodnevnem 10. srečanju bodo managerji govorili še o prodaji živilskih izdelkov v recesiji, spreminjanju navad slovenskega potrošnika, razumevanju nakupnih vzorcev in pretoku informacij v oskrbnih verigah.

Največja panožna zbornica združuje 289 članov kmetijskih in živilskih podjetij in med drugim vodi akcijo Kupujem slovensko. V tej sodeluje 64 podjetij, več kot 100 izdelkov pa že nosi oznako S oziroma Kupujem slovensko. Aprila, maja in junija bodo pripravili 38 dvodnevnih promocijskih kampanj.