Stereotipi o sončenju
Prav zato, ker je po mnenju dermatovenerologov v Sloveniji zagorela koža še vedno lepotni simbol, saj mnogi ne vedo, da je zagorelost znamenje in posledica poškodbe kože, so jutrišnji dan izbrali za 1. slovenski dan zaščite pred soncem. Ob tej priliki so postavili tudi spletno stran www.zascitapredsoncem.si, na kateri je mogoče najti najrazličnejše nasvete v zvezi z zaščito pred soncem. Planinšek-Ručigajeva pravi, da želijo javnost z različnimi akcijami čim bolje osvestiti o škodljivem izpostavljanju soncu in o pomenu zaščite pred soncem. "Želimo razbiti stereotipe, povezane s sončenjem, ter dvigniti raven preventivne osveščenosti, s katero lahko posameznik naredi največ za svoje zdravje in dobro počutje," si obeta Planinšek-Ručigajeva. Z razlogom, saj je kožni rak, ki je posledica pretirane izpostavljenosti soncu, pri nas v močnem porastu in je postal v zadnjih letih najpogostejši rak v Sloveniji. "Zato bodo morali," svari dermatolog Sandi Luft, "ljudje pozabiti na maksimo, da je sonce zdravo in bodo morali na tem področju narediti miselni preskok." Sončne alergije, preobčutljivost na svetlobo, opekline in staranje kože niso najnevarnejše posledice nepremišljenega izpostavljanja soncu. Nevaren je kožni rak in njegova najnevarnejša oblika, kožni maligni melanom. "Pogostost kožnega malignega melanoma je bila po podatkih registra raka za Slovenijo leta 1970 2,1 prebivalca na 100.000 moških in 3,5 na 100.000 žensk. Leta 2006 je število obolelih moških naraslo na 19,7 in žensk na 19,5 na 100.000 prebivalcev. To nas uvršča v sam vrh v Evropi," je z argumenti postregel Luft. Kožni rak je bil nekaj let nazaj na sedmem mestu po številu obolelih v Sloveniji, leta 2006 je bil že na tretjem mestu, leta 2007 pa na prvem mestu po pojavljanju med vsemi vrstami raka, če seštejemo ženske in moške. Luft svari, da se zaradi izpostavljanja soncu lahko poslabšajo tudi nekatera bolezenska stanja, kot so avtoimune bolezni ter akne ali cuperosa. Sonce pa pospešuje tudi staranje kože, gube, lise ali benigne kožne izrastke.
Zaščita telesa je potrebna
Planinšek-Ručigajeva opozarja, naj se ljudje pred soncem zaščitijo tudi pri vsakodnevnih dejavnostih, ne samo pri ležanju na plaži. Zaščita je potrebna pri sprehodu, kolesarjenju, pešačenju po mestu, delu na vrtu, hoji v hribe, pri športnih aktivnostih na prostem, tudi pri sedenju na gostinskem vrtu... Nekatere vrste dnevne kozmetike že vsebujejo faktor, če pa uporabljamo takšno, ki tega nima, pa moramo uporabiti izdelke za sončenje. Tri možnosti zaščite pred soncem imamo, in sicer izogibanje direktni izpostavljenosti, uporaba ustreznih izdelkov za zaščito pred soncem in oblačila, ki ščitijo pred soncem. Luft pravi, da ga ljudje včasih čudno gledajo, ko jim svetuje različne preparate za zaščito pred soncem, vendar je nasvet pametno upoštevati. "Ob športnih aktivnostih, kjer se bolj znojimo, priporočam uporabo gelov, ob drugih priložnostih, predvsem na plaži, pa bolj mastne in hranljive izdelke. Poleg tega ne smemo pozabiti na ustnice, za katere tudi obstajajo posebni stiki," pojasnjuje Luft in dodaja, da je 15-minutno izpostavljanje soncu na dan čisto dovolj za zdravje. Porjavela koža po njegovih besedah zavira nastanek vitamina D, poleg tega pa ga ne moremo skladiščiti v telesu na zalogo. Sočasno je treba poskrbeti, da telo dobi dovolj kalcija.
Dermatolog Luft, ki se tudi z jadranja vrne popolnoma bel, pravi, da kreme za sončenje ne obstajajo: "Napačno je, da se ljudje namažejo in gredo na sonce. Preparati z zaščitnimi faktorji so samo dodatna zaščita."
Po priporočilu stroke naj bi v Sloveniji ljudje uporabljali zaščitni faktor najmanj 20. Pri tem je treba upoštevati, da faktor "razredčimo", če nanesemo premalo kreme, olja ali mleka na telo. Nanesti bi ga morali 2mg na kvadratni centimeter kože 30 minut pred izpostavljanjem ultravijoličnim žarkom, nato pa vsaki dve uri oziroma takoj po kopanju ali obilnem znojenju. Pri mazanju ne smemo pozabiti na vrat, ušesa, nart, dlani,... Glavo moramo zaščititi s primernimi pokrivali, oči pa z sončnimi očali, ki nudijo dobro zaščito pred UV-žarki. Zvečer moramo na kožo nanesti negovalni pripravek, ki izsušeni koži povrne vlago. Pomembno je, da vsebuje tudi antioksidacijske sestavine, ki lovijo proste radikale in omogočijo popravljanje poškodb, ki so v koži nastale zaradi vpliva sonca. Takšni antioksidanti so na primer vitamini E, C, glukozilrutin in drugi. Vsekakor pa na kožo po sončenju, še posebno, če nas je opeklo, ne smemo dajati mastnih pripravkov ali zelišč. Maščoba namreč prepreči hlajenje kože, zaradi zelišč pa lahko odreagiramo alergijsko.
Uspešno se lahko zaščitimo tudi z oblačili. Delno nam pomagajo naša vsakdanja oblačila, ki pa ne smejo biti preveč sprana ali tanka. Zelo dobro zaščito pa ponujajo posebna oblačila, ki nas ščitijo pred UV-žarki in jih je mogoče kupiti tudi pri nas.
Zdravniki še opozarjajo, da noben solarij ne daje "varne porjavelosti", saj je za vse oblike UV-sevanja znanstveno dokazano, da doprinesejo k razvoju kožnega raka in k prezgodnjemu staranju kože. Dermatologinja Tanja Planinšek poudarja, da zdravniki z opozarjanjem na nevarnost sončnih žarkov ne želijo "strašiti", ampak spodbujajo zdrav način življenja.
