O prihodnosti coachinga in potrebi po urejenosti tega področja so govorili tudi na drugi konferenci o coachinhu v organizaciji Planeta GV. Po definiciji Mednarodne federacije coachev je coaching nenehen proces, ki pomaga ljudem polno uporabljati njihove naravne notranje vire, potenciale, sprejemanje boljših odločitev, pomaga doseči izjemne rezultate v njihovem življenju, karieri, podjetjih in organizacijah. Po nekaterih podatkih naj bi bila coaching industrija samo v Evropi vredna okoli dve milijardi evrov, lani pa je bila njena rast med 50- do 70-odstotna.

Barbara Cukjati, mednarodna licencirana coachinja, je prepričana, da prednosti couchinga vse bolj prepoznavajo tudi slovenska podjetja. "V večjih podjetjih je coaching prepoznan kot pomembno orodje. Nove okoliščine zahtevajo tudi bolj kreativen način vodenja, zato marsikateri vodje prenašajo metodologijo coachinga v vodenje. Po drugi strani je coaching prepoznavno orodje bodisi kot pomoč pri razvoju kompetenc bodisi pri vodilnemu kadru za postavljanje fokusa in jasnosti, kaj želimo doseči. V poslovnem svetu ga uporabljajo večja slovenska podjetja, pri malih in srednjih manjkrat. Čeprav ravno pri malih in srednjih podjetjih lahko coaching, če z njim začne vodja - lastnik bistveno pripomore k razvoju ne samo posameznika, marveč tudi podjetja," pravi Barbara Cukjati

"Coach je oseba, ki zmore s svojim delom, tehniko, inteligenco, prodornostjo in neustrašnostjo osebi, ki jo trenira, omogočiti, da ta razvije svoje potenciale in preseže ambiciozno postavljene cilje. Cach s svojo tehniko prodre za okope, ki jih okoli sebe postavijo ljudje in jim omogoči, da natančno opredelijo svoje cilje, želje, potrebe in interese, ter jim pomaga na poti, da te cilje tudi dosežejo," poudarja psihiater in svetovalec dr. Aleksander Zadel.

Po njegovem mnenju so coachi močni, vztrajni ljudje, ki razumejo delovanje človeške psihe, delovanje medosebnih odnosov in skozi razgovor, spraševanje in dileme pripeljejo posameznika bliže sebi in k njegovim ciljem. Coachi bi morali biti ustrezno usposobljeni, poudarja dr. Zadel. "Osnovna izobrazba coacha je sicer lahko različna, tudi specialistična izobrazba za coache ni nujno, da je le ene smeri. Prav pa je, da se coach izkaže s certifikatom. Trg vsekakor prej ali slej očisti nekakovost, ki jo predstavlja posameznik ali posamezna smer. Licenciranje in strokovna združenja poskrbijo predvsem za to, da se dela čim manjša škoda, preden trg naredi svoje."

Kako bi definirali coaching?

Za razliko od večine kolegov, ki poskušajo coaching opredeliti kar najširše in kar se da pomembno, je moja definicija zelo ozka. Coaching je trening osebnih in vedenjskih potencialov s ciljem izboljšanja posameznikovega vedenja in upravljanja medosebnih odnosov. Seveda je zaradi uspešnega coachinga posameznik potem tudi bolj splošno uspešna oseba, bolj zadovoljna s seboj in podobno. Vsi, ki poskušajo definicijo razširiti čez te meje, imajo po mojem mnenju bolj potrebo, da potencirajo svoje delo, kot da poskušajo natančneje opredeliti coaching.

Kaj torej ni coaching?

Coaching zagotovo iz posameznika ne more narediti nekaj, za kar ta posameznik že nima potenciala. Zato je izjemno pomembno poudariti, da coach nima pri doseganju poslovnih ali osebnih učinkov nobenih neposrednih zaslug. Vse, kar v poslu, pri odločanju ali v medosebnih odnosih naredi posameznik, ki je deležen coachinga, je njegov dosežek.

Lahko pa coaching iz posameznika povleče to, kar je bilo skrito in bi morda moralo ostati skrito in s čimer lahko posameznik ni zadovoljen. Coach iz človeka ne more narediti boljšega človeka in predvsem coaching ni dajanje nasvetov ali potuhe pri posameznikovih odločitvah.

Zakaj se coaching po vašem mnenju ne uporablja v podjetjih sedaj, ko je čas ohlajene gospodarske rasti in so imeli in še imajo priložnost več časa nameniti izobraževanju.

Danes lahko naletite na vse. Sam vidim ljudi in podjetja, ki so res obnemogli in se sesedajo pod bremeni krize in nezmožnosti, da bi uspešno poslovno delovali v teh razmerah. Še več je posameznikov in podjetij, ki se jim zdi zelo dobro, da se lahko sklicujejo na krizo in težave, pa z njo nimajo nič kaj preveč skupnega, razen tega, da jih bo sprenevedanje prej ali slej udarilo po glavi. So pa tudi podjetja, ki poslujejo odlično, ki razumejo okoliščine, v katerih smo sedaj in so se jim prilagodila na tak način, da poslujejo uspešno, učinkovito in seveda skrbijo tako za lastno kondicijo, za napredek zaposlenih in so ob tem še družbeno odgovorna. Veseli me, da je v Sloveniji kar nekaj takih podjetij, ki brez sramu in lažne skromnosti priznavajo, da jim gre in so uspešna.