Za dvig povprečne plače je deloma zaslužno skoraj 11-odstotno povečanje števila delovnih ur, predvsem pa kar 23-odstotno zvišanje minimalne plače, zaradi česar se je masa plač povečala za skoraj 33 milijonov evrov. Število prejemnikov minimalne plače, ki od marca znaša 734,15 evra bruto, se je povečalo s 17.353 na 39.629 ali za kar 128 odstotkov.

Medtem ko se je povprečna bruto plača v zasebnem sektorju, v katerem je zaposlena večina prejemnikov minimalne plače, glede na februar zvišala za 98 evrov, so zaposleni v javnem sektorju pridobili le 10 evrov. Razlika med povprečno plačo v obeh sektorjih se je znižala s 35 na 26 odstotkov.

Plače so se v primerjavi s februarjem zvišale v vseh regijah, najbolj v jugovzhodni Sloveniji in osrednjeslovenski regiji, najmanj pa v podravski regiji. Povprečna plača se je najbolj občutno povečala v industriji, in sicer za 11,2 odstotka (bruto) oziroma 9 odstotkov (neto). Za več kot 6 odstotkov sta se bruto in neto plača zvišali tudi v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu, informacijskih in komunikacijskih dejavnostih ter v gradbeništvu. Po drugi strani so se plače znižale v nekaterih delih javnega sektorja; na področju obrambe za 5,5 odstotka, v policiji in na občinah za več kot 2 odstotka, za odstotek v sodstvu in za pol odstotka v zdravstvu.

Vojakom so plače upadle za kar 10 odstotkov

Od marca lani sta se povprečna bruto in neto plača nominalno povišali za 5,2 oziroma 5 odstotkov, realno, ob upoštevanju inflacije, pa za 3,7 oziroma 3,6 odstotka. Če pogledamo nekoliko natančneje, ugotovimo, da je povprečna plača od marca do avgusta lani stagnirala, se v naslednjih dveh mesecih dvigovala in dosegla vrh lani novembra, ko je zaradi izplačil 13. plače in božičnice znašala bruto 1570 in neto skoraj natančno 1000 evrov.

V zadnjem letu se je povprečna plača (zaradi dviga minimalne plače) najbolj zvišala v predelovalnih dejavnostih, torej industriji, kjer je porasla za kar 15,2 odstotka (bruto) oziroma 13 odstotkov (neto). Nadpovprečni dvig beleži samo še prav tako slabo plačana dejavnost kmetijstva, gozdarstva, lova in ribištva. Plače v javnem sektorju so od marca lani ostale v povprečju na enaki ravni, s tem da so se na področju obrambe znižale za več kot 10 odstotkov, za približno 2 odstotka v predšolski vzgoji, za odstotek pa v javni upravi, policiji in socialnovarstveni dejavnosti. Povprečna plača je od marca lani najbolj porasla v jugovzhodni Sloveniji, Pomurju in na Goriškem, najmanj pa v spodnjem Posavju.

Slovenske plače so med najnižjimi v Evropi

Čeprav so se slovenske plače nekoliko zvišale, pa je dejstvo, da še vedno močno zaostajamo za "razvitejšo" Evropo. Po zadnjih podatkih Eurostata za leto 2008 je povprečna slovenska neto plača skoraj še enkrat nižja od povprečja Evropske unije, medtem ko za najbolje plačanimi norveškimi delavci zaostajamo za več kot trikrat. "Obubožani" Grki prejemajo letno dobrih 7000 evrov več kot Slovenci, močno pa zaostajamo tudi za Španci. Nižje plače od slovenskih imajo le države Vzhodne Evrope ter Malta in Turčija.

Res je sicer, da se podatki Sursa precej razlikujejo in da nam je Eurostat odmeril za 1500 evrov nižjo letno neto plačo, kljub temu pa se tudi z 10.796 evri povprečne neto plače, kolikor je za leto 2008 izračunala slovenska statistika, na lestvici ne bi povzpeli bistveno višje. Prehiteli bi le Portugalsko.